Jedro

Pri nepopolno izpolnjeni izjavi o premoženjskem stanju ne gre za formalno pomanjkljivost predloga za oprostitev oziroma obročno plačilo takse, pač pa za vsebinsko pomanjkljivost, ki lahko vpliva na odločitev o utemeljenosti samega predloga.

Pomanjkljivo izpolnitev izjave o premoženjskem stanju je praviloma mogoče primerjati z navedbo neresničnih podatkov.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog predlagateljice za delno oprostitev in obročno plačilo sodne takse za postopek pred sodiščem prve stopnje.

2. Pritožbo vlaga predlagateljica. Uveljavlja pritožbena razloga bistvene kršitve določb postopka in zmotne ugotovitve dejanskega stanja. Predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijano odločitev razveljavi ter vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Navaja, da sodišče s sklepom z dne 16. 12. 2014 predlagateljice ni pozvalo na dopolnitev izjave o premoženjskem stanju. S tem je kršilo 108. člen Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi z 12. členom ZST-1, kar je vplivalo na pravilnost in zakonitost izpodbijanega sklepa. Sodišče je predlagateljici zmotno očitalo, da naj bi v izjavi navedla neresnične podatke. Takšna ugotovitev ne drži. Le določene rubrike je pozabila izpolniti. V nadaljevanju pojasnjuje, da takse ni zmožna plačati, saj je slabega premoženjskega stanja. Odplačuje kredit, preživljati mora mladoletno hči, v skupni hiši pa prebiva nasprotni udeleženec. Slednji ne plačuje stroškov in jih dobavitelji zato terjajo od predlagateljice. Poleg tega podatek o lastništvu osebnega vozila in delnicah ne vpliva bistveno na premoženjske razmere predlagateljice. Sodišče bi ji zato moralo odobriti vsaj plačilo takse na obroke.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. V obravnavani zadevi je predlagateljica izjavo o premoženjskem stanju pomanjkljivo izpolnila, saj v rubriki B) PODATKI O PREMOŽENJSKEM STANJU (med drugim) ni izpolnila rubrik 3 in 4, ki se nanašata na lastništvo osebnega vozila in lastništvo vrednostnih papirjev ter kapitalskih naložb. Sodišče prve stopnje je premoženjsko stanje predlagateljice na podlagi četrtega odstavka 12. člena ZST-1 preverilo. Ugotovilo je, da ima predlagateljica (poleg premoženja, ki ga je navedla) v lasti tudi osebni avto V., 1.9, TDI, reg. št. …, ter 21 delnic, katerih izdajateljica je K. d.d. 5. Glede na povzeta dejstva, ki niso sporna, je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je celotni izjavi o premoženjskem stanju odreklo dokazno vrednost in zaključilo, da predlagateljica ni izkazala, da bi bila s plačilom sodne takse občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja ali se preživljajo njeni družinski člani (11. člen Zakona o sodnih taksah – v nadaljevanju ZST-1). Pravilne razloge za to je navedlo že sodišče prve stopnje in se pritožbeno sodišče v izogib ponavljanju nanje le sklicuje. V nadaljevanju odgovarja le še na pritožbene očitke.

6. Ker pri nepopolno izpolnjeni izjavi o premoženjskem stanju ne gre za formalno pomanjkljivost predloga za oprostitev oziroma obročno plačilo takse, pač pa za vsebinsko pomanjkljivost, ki lahko vpliva le na odločitev o utemeljenosti samega predloga, je pritožbeni očitek, da bi moralo sodišče predlagateljico na podlagi 108. člena ZPP pozvati, da izjavo v celoti izpolni, zmotno.

7. Pritožnici tudi ni mogoče slediti v trditvi, da je te rubrike pozabila izpolniti. Izjava o premoženjskem stanju je v naprej pripravljen obrazec, katerega izpolnjevanje ne terja posebnega znanja, saj so rubrike, ki jih je potrebno izpolniti, pregledne in jasne, stranka pa je dolžna pri posamezni rubriki obkrožiti zgolj odgovor „da“ (ter v tem primeru navesti tudi vrednost) ali odgovor „ne“. Izjava o premoženjskem stanju vsebuje tudi jasno navodilo, da je v preglednicah potrebno izpolniti vse rubrike na način, da se v okencu označi oziroma navede ustrezen odgovor. Še podrobnejša pojasnila pa so vsebovana v obrazcu priloženem navodilu. Tako je v navodilu, ki se nanaša na podatke o premoženjskem stanju, izrecno navedeno, da se v razpredelnici B), pod točkami 1 do 8, označi, ali posameznik razpolaga z določeno vrsto premoženja ter navede njegovo vrednost. O tem, da je predlagateljica rubrike pozabila izpolniti, ob tem, da je izpolnila rubriko pod zap. št. 1 ter dodala tudi dodatna pojasnila, zato ni mogoče govoriti.

8. Pravilno pa je tudi stališče sodišča prve stopnje, da je pomanjkljivo izpolnitev izjave o premoženjskem stanju v konkretnem primeru mogoče primerjati z navedbo neresničnih podatkov, ki po ustaljeni sodni praksi pomeni podlago za zavrnitev predloga za oprostitev, odlog ali obročno plačilo takse. V kolikor sodišče podatkov o premoženjskem stanju ne bi preverjalo, bi odločalo na podlagi dane izjave in štelo, da ima predlagateljica le tisto premoženje, ki ga je navedla oziroma, da neizpolnjena rubrika pomeni odgovor „NE“. Nobenega razumnega razloga zato ni, da bi v primeru, ko preverjanje opravi, ravnalo drugače. Da je del izjave o premoženjskem stanju tudi lastnoročno podpisana izjava vlagatelja in polnoletnih družinskih članov, da so vsi navedeni podatki v vlogi (izjavi o premoženjskem stanju) ne le resnični in točni, ampak tudi popolni in da so v vlogi navedeni vsi dohodki in prejemki vlagatelja in njegovih družinskih članov, pa je opozorilo že sodišče prve stopnje.

9. Na odločitev ne morejo vplivati niti pritožbene navedbe, da s strani sodišča naknadno ugotovljeno lastništvo osebnega vozila in vrednostnih papirjev ne vpliva bistveno na premoženjsko stanje predlagateljice oziroma njeno (ne)zmožnost plačati takso. Predlagateljica je s svojim ravnanjem namreč sama povzročila, da sodišče njenega predloga vsebinsko niti ni presojalo. Ob tem ni odveč ponovno opozoriti tudi na določilo 3. in 4. odstavka 13. člena ZST-1, po katerem mora stranka v primeru, da je že izdani sklep (o oprostitvi, obročnem ali odloženem plačilu) razveljavljen zato, ker je stranka navedla neresnične podatke, plačati dvojno takso. Kaznovalni namen je več kot očiten.