Jedro

Odločitev, da so v predmetni zadevi podane spremenjene okoliščine, zaradi katerih je treba preživnino določiti na novo, je materialnopravno pravilna. V tem okviru niso toliko pravno relevantni deloma spremenjeni stiki s tožencem in dve novi izven šolski dejavnosti, ki ju obiskuje tožnica, temveč je odločilno dejstvo njenega odraščanja in vstopa v osnovno šolo, kar celovito gledano spreminja njene potrebe.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrdi.

Vsaka stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo preživnino, ki je bila določena s sodno poravnavo N 136/2006 z dne 25.4.2006 pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani in je po zadnji valorizaciji znašala 139,68 EUR mesečno, zvišalo tako, da je dolžan toženec od 1.4.2010 dalje tožnici plačevati 270,00 EUR mesečno, od prve uskladitve preživnin z gibanjem življenjskih stroškov dalje pa v valoriziranih zneskih, poleg tega pa je dolžan že zapadle mesečne obveznosti poravnati v roku 15 dni na osebni račun zakonite zastopnice tožeče stranke. V presežku je tožbeni zahtevek zavrnilo, vsaka stranka pa je dolžna nositi svoje stroške pravdnega postopka.

Tožena stranka s pritožbo izpodbija ugodilni del sodbe (1. in 2. točka izreka) iz vseh pritožbenih razlogov, Višjemu sodišču pa predlaga, da izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbeni zahtevek v celoti zavrne oziroma podrejeno, da sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje, v obeh primerih s stroškovno posledico. V prvi vrsti izpodbija odločitev sodišča, da je bilo zaradi spremenjenih okoliščin treba določiti preživnino na novo. Tako ni sprejemljiv zaključek sodišča, da je tožnica s tožencem v predšolskem obdobju preživljala precej več časa, saj gre zgolj za en dan. Tudi dve novi izven šolski dejavnosti ne moreta predstavljati takšnih spremenjenih okoliščin, ki bi terjali določitev preživnine na novo. Bivalne razmere tožnice se niso spremenile, odpadel pa je tudi strošek vrtca, ki ni bil zanemarljiv. Nadalje toženec izpodbija odločitev sodišča, ki je tožničine mesečne potrebe ocenilo na 650,00 EUR. Polovico teh stroškov namreč predstavlja najemnina za stanovanje in stanovanjski stroški, pri čemer ima mati lastno stanovanje, zato je ta strošek nepotreben. Sodišče tudi ne pojasni, zakaj bi morala na tožnico odpasti polovica teh stroškov, saj bi bili ti enako visoki tudi, v kolikor bi v njem živela le mati. Nepravilen je izračun višine preživnine, kajti prihodki matere so 42 odstotkov in ne le 25 odstotkov višji od prihodkov toženca. V kolikor bi sodišče od potreb tožnice odštelo najemnino in stanovanjske stroške ter upoštevalo pravo razmerje med prihodki obeh staršev, bi preživninska obveznost toženca znašala le 125,00 EUR.

Tožeča stranka v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev in potrditev izpodbijane sodbe.

Pritožba ni utemeljena.

Sodišče lahko na zahtevo upravičenca ali zavezanca zviša, zniža ali odpravi z izvršilnim naslovom določeno preživnino, če se spremenijo potrebe upravičenca ali zmožnosti zavezanca, na podlagi katerih je bila preživnina določena (132. člen Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, v nadaljevanju: ZZZDR).

Odločitev prvostopnega sodišča, da so v predmetni zadevi podane spremenjene okoliščine, zaradi katerih je treba preživnino določiti na novo, je materialnopravno pravilna. V tem okviru niso toliko pravno relevantni deloma spremenjeni stiki s tožencem in dve novi izven šolski dejavnosti, ki ju obiskuje tožnica, temveč je odločilno dejstvo njenega odraščanja in vstopa v osnovno šolo, kar celovito gledano spreminja njene potrebe. Nedvomno pa vse naštete spremenjene okoliščine utemeljujejo poseg v sedaj določeno preživnino in ponovno porazdelitev preživninskega bremena med oba starša. Preživnina mora biti primerna za zagotavljanje uspešnega telesnega in duševnega razvoja otroka, določi pa se glede na potrebe upravičenca ter materialne in pridobitne zmožnosti zavezanca (129. in 129.a člen ZZZDR). Po izvedenem dokaznem postopku, v katerem je sodišče na eni strani ocenilo povprečne mesečne stroške za preživljanje tožnice, na drugi strani pa premoženjsko stanje in dohodke ter druge pridobitne zmožnosti obeh staršev, je utemeljeno zaključilo, da ugotovljene spremenjene okoliščine utemeljujejo zvišanje preživnine. Pritožnik sicer ne posega v ugotovitve sodišča glede prihodkov oziroma premoženjskih zmožnosti staršev, potrebe tožnice, ki jih je sodišče ocenilo na 650,00 EUR mesečno, pa izpodbija le glede vprašanja plačevanja najemnine in stanovanjskih stroškov. Četudi bi sodišče druge stopnje lahko odprlo vprašanje potrebnosti plačevanje najemnine in s tem povezanih stanovanjskih stroškov, ob dejstvu, da je zakonita zastopnica tožnice sama lastnica stanovanja, pa je potrebno pritožniku pojasniti, da je zadovoljitev preživninskih potreb otroka soodvisen od zmožnosti njegovih staršev. Večje kot so zmožnosti staršev, večji obseg otrokovih potreb je mogoče zadovoljiti. V obravnavani zadevi je sodišče ugotovilo, da lahko starša, ob upoštevanju njunih mesečnih prihodkov, zagotovita mladoletni tožnici pokritje njenih celotnih stroškov življenjskih potreb (prim. IV Cp 234/2011, IV Cp 3228/2009, IV Cp 4178/2010). Takemu zaključku se pritožbeno sodišče v celoti pridružuje, saj ima zakonita zastopnica tožnice skupaj približno 1.670,00 EUR mesečnih prihodkov, toženec pa 1.170,00 EUR, pri čemer nihče izmed njiju nima drugih preživninskih obveznosti.

Toženec izpodbija tudi porazdelitev preživninskega bremena med staršema. Drži sicer, da je sodišče napačno ocenilo razmerje med prejemki obeh staršev in ima zakonita zastopnica 42 odstotkov (ne le 25 odstotkov) višji mesečni prihodek kot toženec, vendar je tožencu zato naložilo tudi nižji delež kritja potreb mladoletne tožnice (približno 40 odstotkov), hkrati pa je potrebno upoštevati tudi dejstvo, da tožnica večino časa preživi pri materi. Pri tožencu je tedensko le od srede do četrtka zjutraj ter vsak drugi vikend, kar pomeni, da je na materi že sicer večje breme njene vzgoje in oskrbe, s čimer ima posledično tudi večje preživninsko breme.

Odločitev pritožbenega sodišča temelji na določbi 353. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP).

Tožena stranka je dolžna na podlagi prvega odstavka 154. člena ZPP sama kriti svoje stroške pritožbenega postopka, tožeča stranka pa po 155. členu ZPP stroške odgovora na pritožbo, saj ta ni prispeval k odločitvi pritožbenega sodišča.