Jedro

V sodni praksi je bilo že zavzeto stališče, kateri splošni akt (Pravilnik) je podlaga za odmerjanje nagrad upraviteljem za stečaje, ki so se začeli pred začetkom veljavnosti splošnega pravnega akta, upraviteljeva dejanja pa so bila opravljena v času, ko je začel veljati drugi splošni akt, če do tedaj stečajni postopek še ni bil zaključen. Zaradi pravila o časovni veljavnosti splošnih aktov je lahko Pravilnik podlaga za odmero nagrade upravitelju le za tista opravila, ki so bila opravljena v tistem časovnem trenutku, ko je Pravilnik veljal. Bistveno za odločitev v tem postopku je, da je v trenutku, ko je upravitelj podal predlog za odmero nadomestila za unovčenje in razdelitev (in ko je o njegovem predlogu odločalo sodišče prve stopnje) veljal Pravilnik 2015, zato je sodišče prve stopnje pri odločanju pravilno upoštevalo navedeni pravilnik, saj je to tisti predpis, ki je veljal v času izdaje izpodbijanega sklepa in to ne glede na 11. člen tega Pravilnika.

Tako je treba ravnati zato, ker je upravitelj šele z izdajo izpodbijanega sklepa pridobil pravno upravičenje do plačila nagrade za v njegovem predlogu opisano opravljeno delo. Sklep o odmeri nagrade je namreč konstitutivne narave. To pomeni, da upravitelj do trenutka njegove izdaje iz tega naslova še ni pridobil nobene pravice. Pravni učinki nastopijo v sferi pravnega položaja upravitelja šele takrat, ko sodišče s sklepom odloči o predlogu upravitelja za odmero nagrade. Za stanje, ki nastane kasneje, je treba uporabiti novo pravilo ali nov (noveliran) predpis, v konkretnem primeru Pravilnik 2015.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijani sklep v 1. točki izreka spremeni glede zneska nagrade tako, da ta znaša 7.429,60 + DDV.

II. V 2. točki izreka (v katerem se ugovor zavrne) se znesek spremeni tako, da znaša 2.570,40 EUR + DDV, v preostalem delu pa se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje: (1.) ugovoru upravitelja z dne 9. 3. 2021 (p. d. 1349) zoper sklep strokovne sodelavke z dne 3. 3. 2022 (p. d. 1344) delno ugodilo in izpodbijani sklep spremenilo tako, da je upravitelj upravičen do nagrade za unovčenje in razdelitev stečajne mase v znesku 2.281,21 EUR (2.783,08 EUR z DDV) in (2.) v preostalem delu, to je, kar predlaga upravitelj več (znesek 7.216,92 EUR + DDV), je ugovor zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep.

2. Zoper ta sklep se je pravočasno pritožil upravitelj in predlagal, naj višje sodišče izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek oziroma naj izpodbijani sklep spremeni tako, da odloči, da je upravitelj za vse razdelitve do vključno 27. upravičen še do nagrade v višini 10.000,00 EUR (brez DDV).

3. Pritožba je delno utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu pritrdilo upraviteljevim trditvam v ugovoru zoper sklep strokovne sodelavke, da iz novejše sodne prakse (VSL Cst 297/2919 z dne 11.7.2019, 40/2020 z dne 4.2.2020 in Cst 132/2021 z dne 29.4.2021) izhaja, da je bilo preseženo togo pravilo iz 11. člena Pravilnika o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o tarifi za odmero nagrade upravitelja v postopkih zaradi insolventnosti in prisilne likvidacije ter stroških, do povrnitve katerih je upravitelj v teh postopkih upravičen (Uradni list RS, 92-3702/2014) in po katerem se v postopkih, ki so se začeli pred uveljavitvijo tega pravilnika (Pravilnik 2015) nagrada in stroški odmerijo po Pravilniku iz leta 2009. 5. V sodni praksi je bilo že zavzeto stališče, kateri splošni akt (Pravilnik) je podlaga za odmerjanje nagrad upraviteljem za stečaje, ki so se začeli pred začetkom veljavnosti splošnega pravnega akta, upraviteljeva dejanja pa so bila opravljena v času, ko je začel veljati drugi splošni akt, če do tedaj stečajni postopek še ni bil zaključen. Zaradi pravila o časovni veljavnosti splošnih aktov je lahko Pravilnik podlaga za odmero nagrade upravitelju le za tista opravila, ki so bila opravljena v tistem časovnem trenutku, ko je Pravilnik veljal. Bistveno za odločitev v tem postopku je, da je v trenutku, ko je upravitelj podal predlog za odmero nadomestila za unovčenje in razdelitev (in ko je o njegovem predlogu odločalo sodišče prve stopnje) veljal Pravilnik 2015, zato je sodišče prve stopnje pri odločanju pravilno upoštevalo navedeni pravilnik, saj je to tisti predpis, ki je veljal v času izdaje izpodbijanega sklepa in to ne glede na 11. člen tega Pravilnika.

6. Tako je treba ravnati zato, ker je upravitelj šele z izdajo izpodbijanega sklepa pridobil pravno upravičenje do plačila nagrade za v njegovem predlogu opisano opravljeno delo. Sklep o odmeri nagrade je namreč konstitutivne narave (šesti odstavek 104. člena ZFPPIPP). To pomeni, da upravitelj do trenutka njegove izdaje iz tega naslova še ni pridobil nobene pravice. Pravni učinki nastopijo v sferi pravnega položaja upravitelja šele takrat, ko sodišče s sklepom odloči o predlogu upravitelja za odmero nagrade (VSK Cpg 183/2009 z dne 8.10.2009). Za stanje, ki nastane kasneje, je treba uporabiti novo pravilo ali nov (noveliran) predpis, v konkretnem primeru Pravilnik 2015 (prim. VSL Cst 40/2020).

7. Višje sodišče (delno) pritrjuje upravitelju, ko ta trdi, da morajo biti osnova za odmero nove – dodatne nagrade vse tiste razdelitve, o katerih še ni bilo (vsebinsko) pravnomočno odločeno.

8. Kot izhaja že iz sklepa VSL Cst 207/2021, je bil s sklepom VSL Cst 657/2016 z dne 27.7.2016 zavrnjen upraviteljev predlog, da se mu odmeri nagrada za 10. do 19. razdelitev (znesek 229.550,12 EUR). Višje sodišče je, ko je na podlagi pritožbenih navedb presojalo ustavno skladnost limitiranja nagrade za razdelitev, v navedenem sklepu zapisalo, da je bila v tem postopku upravitelju že odmerjena nagrada za razdelitev do zgornje meje 50.000,00 EUR, določene s Pravilnikom 2009 in da zato do nadaljnjih nadomestil ni upravičen. Višje sodišče zato ugotavlja, da je bilo o nagradah za te razdelitve že pravnomočno odločeno, zato o njih ni dopustno ponovno razpravljati.

9. Višje sodišče je v sklepu VSL Cst 207/2021, v katerem je potrdilo odločitev sodišča prve stopnje o zavrnitvi upraviteljevega predloga za odmero nadomestila za unovčenje in razdelitev stečajne mase za razdelitve od 20. do 25. v znesku 3.524.008,99 EUR, zapisalo, da upraviteljev predlog za odmero nagrade ni bil dovolj specificiran, sodišče pa lahko vsebinsko odloča le o popolnem predlogu. Poudarilo je, da bi sodišče prve stopnje lahko o predlogu tudi vsebinsko odločalo, torej: glede katerih delitev in kolikšna nagrada upravitelju morda še pripada, le, če bi upravitelj izkazal višino unovčene stečajne mase v zatrjevanem znesku z vsemi potrebnimi podatki.

10. Zaradi navedenega višje sodišče pritrjuje upravitelju, da ni mogoče šteti, da je bilo o upraviteljevem predlogu za odmero nagrade od 20. do 25. delitve že pravnomočno odločeno in ga je zato potrebno upoštevati pri odmeri nagrade. Stališče, kot ga je zavzelo sodišče prve stopnje (da je odločitev o nagradi pravnomočna tudi v tem delu in da upravitelj zato v tem delu ne more ponovno zahtevati odmere nagrade), je po poceni višjega sodišča prestroga, saj v primeru predloga za odmero nadomestila upravitelju ne gre za tožbeni zahtevek, ki ga, tudi če bi bil zavrnjen le zaradi procesnih razlogov, ni več mogoče ponovno postaviti. V tem konkretnem primeru je pri upraviteljevem predlogu šlo vendar le za zavrnitev njegovega predloga iz procesnih razlogov (nedoločenost predloga), zato to ne more pomeniti, da do nagrade (glede v predlogu očitno nedoločenih delitev) sploh ni (več) upravičen.

11. Za pravilno uporabo določbe drugega odstavka 7. člena Pravilnika je pomembno ugotoviti višino vsega unovčenega premoženja do dneva odmere nadomestila (prim. VSL Cst 336/2014 in Cst 32/2016). Kadar sodišče odmerja sorazmerni del nadomestila upravitelju za unovčenje stečajne mase in razdelitev, mora poleg navedbe zneska, ki je predmet konkretne razdelitve, ob kateri se nagrada odmerja, ugotoviti tudi zneske vseh predhodno opravljenih delitev in višino že odmerjenih nadomestil nagrade upravitelju za unovčenje in razdelitev.

12. Glede na obrazloženo je potrebno pri izračunu nagrade upravitelju upoštevati že priznane zneske razdelitvene mase od 1. do 9. razdelitve: 1.742.140,85 EUR, za razdelitve od 20. do 25: 3.524.008,99 EUR ter znesek razdelitvene mase za 26. in 27. razdelitev: 760.404,23 EUR. Skupaj razdelitvena masa, glede katere upravitelju še ni bila odmerjeno nadomestilo za unovčenje in razdelitev, znaša 6.026.553,90 EUR. Nagrada od navedene razdelitvene mase v skladu s VI. postavko 7. člena Pravilnika 2015 znaša 57.429,60 EUR. Od nje je treba odšteti znesek nagrade, ki ga je upravitelj že prejel (50,000,00 EUR). Nagrada, ki še pripada upravitelju, tako znaša 7.529,60 EUR + DDV .

13. Višje sodišče je zaradi navedenega upraviteljevi pritožbi delno ugodilo in izpodbijani sklep spremenilo tako, kot to izhaja iz izreka sklepa (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

Ta pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.