10. 3. 2005

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude Draga Slakana iz Šentjurja pri Celju na seji dne 10. marca 2005

sklenilo:

Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti Odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o zazidalnem načrtu za odlagališče Cinkarne Celje "Za Travnikom" (Uradni list RS, št. 85/03) se zavrne.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Pobudnik izpodbija Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o zazidalnem načrtu za odlagališče Cinkarne Celje "Za Travnikom" (v nadaljevanju Odlok), ker naj bi bil v neskladju z določbami 71., 72. in 153. člena Ustave, s 6. in z 10. členom Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02 in nasl. – v nadaljevanju ZUreP-1) ter z 9. točko 8. člena Statuta Občine Šentjur (Uradni list RS, št. 40/99 in nasl. – v nadaljevanju Statut). Navaja, da Odlok dopolnjuje zazidalni načrt za navedeno območje tako, da na njem dovoljuje gradnjo začasnih objektov za potrebe suhega odlaganja sadre. Odlagališče sadre naj bi bilo tudi na območju Proseniškega, ki je v prostorskih ureditvenih pogojih Občine Šentjur opredeljeno kot stanovanjsko območje, čeprav v tem aktu odlagališče sploh ni opredeljeno. V postopku priprave in sprejemanja Odloka naj bi bilo izdelano poročilo o vplivih na okolje, vendar na javni razgrnitvi in javni obravnavi osnutka Odloka ni bilo predstavljeno. Prav tako naj to poročilo ne bi bilo predstavljeno na podaljšani javni razgrnitvi osnutka Odloka (do 12. 4. 2001), saj je bilo izdelano šele 18. 7. 2001. Iz vsebine tega poročila naj bi izhajalo, da bo sporni poseg v prostor povzročil prekomerno prašenje, povečan hrup, izcedne vode in sevanje, zato bo povečana nevarnost ekološke katastrofe na tem območju. V tem poročilu naj bi bilo tudi zapisano, da ni meril za določanje vplivnega območja in meril za določanje odškodnin za razvrednotenje okolja ali nevarnost. Ker naj bi odlaganje sadre povzročilo številne negativne vplive na življenjsko okolje, tudi na kmetijska zemljišča I. kategorije, bodo življenjski pogoji na tem območju slabši, zato Odlok posega v pravico iz 72. člena Ustave.

2.Občina odgovarja, da je sprejela Odlok zaradi tehnoloških možnosti varnejšega in za okolico manj obremenilnega odlaganja sadre, kot je bilo na spornem odlagališču predvideno v prvotnem zazidalnem načrtu iz leta 1987. Odlok naj bi le dopolnil način odlaganja sadre na tem območju, ki je v občinskih prostorskih planih opredeljeno kot območje zazidalnega načrta – odlagališče sadre Cinkarne Celje (območje komunalne infrastrukture in okoljske infrastrukture, območje za odlaganje odpadkov). Pobudnik naj bi zato zmotno menil, da bi to območje morali urejati še prostorski ureditveni pogoji. Pri tem naj pobudnik pri sklicevanju na poročilo o vplivih na okolje ne bi navedel celovitih informacij in podatkov. Občina meni, da je bil postopek priprave in sprejemanja Odloka zakonit. Na podlagi Sklepa o javni razgrnitvi osnutka Odloka (Uradni list RS, št. 8/01) naj bi bila opravljena javna razgrnitev osnutka Odloka in dne 5. 3. 2001 njegova javna obravnava v Krajevni skupnosti Blagovna. Takrat naj bi bilo javno razgrnjeno in javno obravnavano tudi gradivo, ki je vsebovalo vse bistvene elemente kasnejšega poročila o vplivih na okolje. Zaradi prizadevanja po vključitvi čim širše javnosti k obravnavi tega gradiva, naj bi bila javna razgrnitev osnutka Odloka podaljšana (Sklep o podaljšanju javne razgrnitve osnutka Odloka, Uradni list RS, št. 23/01). Odlok naj bi bil sprejet na seji Občinskega sveta dne 31. 7. 2003, na kateri so bili prisotni tudi zainteresirani krajani Krajevne skupnosti Blagovna, ki so lahko občinskim svetnikom predstavili svoja stališča. Na njihovo pobudo (s prvopodpisanim pobudnikom) naj bi Župan 15. 1. 2004 sklical zbor krajanov Krajevne skupnosti Blagovna, na katerem je ponovno predstavil dopolnjeno poročilo o vplivih na okolje. To poročilo naj bi bilo na podlagi Uredbe o vrstah posegov v okolje, za katere je obvezna presoja vplivov na okolje (Uradni list RS, št. 66/96 in nasl. – v nadaljevanju Uredba), izdelano za pridobitev dovoljenja za gradnjo.

B.

3.Sporno območje odlagališča sadre je v občinskih prostorskih planih opredeljeno kot območje, načrtovano z zazidalnim načrtom. Zato je očitno zmotno stališče pobudnika, da bi z Odlokom načrtovane spremembe in dopolnitve tega akta morale izhajati tudi iz prostorskih ureditvenih pogojev, ki v Občini načrtujejo območje, namenjeno stanovanjski gradnji.

4.Pri utemeljevanju pobude se pobudnik sklicuje na poročilo o vplivih na okolje z dne 18. 7. 2001 in očita, da v postopku priprave in sprejemanja Odloka ni bilo javno razgrnjeno in javno obravnavano. Na podlagi 55. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 32/93 in nasl. – v nadaljevanju ZVO) je bilo navedeno poročilo pripravljeno kot podlaga za presojo vplivov na okolje. Po 193. členu Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 41/04 – v nadaljevanju ZVO-1) je ZVO prenehal veljati, vendar se postopki presoje vplivov na okolje in izdaje okoljevarstvenega soglasja, ki so se začeli pred uveljavitvijo ZVO-1, končajo po določbah ZVO (195. člen ZVO-1). Ustavno sodišče je že v odločbi št. U-I-315/97 z dne 16. 3. 2000 (Uradni list RS, št. 31/2000 in OdlUS IX, 57) presodilo, da je bila presoja vplivov na okolje po 55. členu ZVO presoja, ki se je opravila v postopku izdaje dovoljenja za gradnjo, če je šlo za gradnjo, za katero je bila po Uredbi takšna presoja obvezna. Zato je neutemeljen očitek pobudnika, da prav sporno poročilo ni bilo javno razgrnjeno in javno obravnavano že v postopku priprave in sprejemanja Odloka. Iz dokumentacije in iz navedb Občine namreč izhaja, da je bilo takrat javno razgrnjeno in javno obravnavano gradivo, ki je vsebovalo tudi poročilo o vplivih na okolje zaradi spremembe načina suhega odlaganja sadre. Iz vsebine poročila o vplivih na okolje, na katerega se sklicuje pobudnik, pa sledi zaključek, da poleg v njem predvidenih ukrepov niso potrebni dodatni ukrepi za omilitev vplivov suhega odlaganja sadre na okolje in da je predvideni poseg v celoti sprejemljiv za okolje. Zato je zmotno pobudnikovo razumevanje namena in vsebine tega poročila. V njegovi pobudi za presojo Odloka je zato neutemeljeno tudi sklicevanje na posamezne zapise iz tega poročila.

5.Ustavno sodišče je že večkrat poudarilo (na primer v sklepu št. U-I-254/99 z dne 12. 4. 2001, OdlUS X, 74), da lahko vsak poseg v prostor pomeni poslabšanje bivalnih razmer, vendar to samo po sebi še ne predstavlja kršitve pravice do zdravega življenjskega okolja po 72. členu Ustave, kot to očita pobudnik. Pravica do zdravega okolja se varuje s standardi, ki veljajo za posege v prostor, in s standardi oziroma normami, ki zagotavljajo, da ne pride do takšnih vplivov na okolje, ki bi bili tako prekomerni, da bi ogrožali zdravje ljudi. Do škodljivih posegov v okolje bi lahko prišlo le v primeru, če bi šlo pri omenjenih vplivih za čezmerne obremenitve okolja, ki bi presegale predpisane mejne vrednosti ali okvire dovoljenih posegov v okolje. Vendar pobudnik v obravnavanem primeru takšnih vplivov na okolje ni izkazal. V 2. členu Odlok predvideva tudi ustanovitev komisije za nadzor nad izvajanjem del na območju spornega odlagališča, ki jo predstavljata po dva predstavnika investitorja, Občine in Krajevne skupnosti Blagovna. Med pristojnostmi te komisije sodi med drugim spremljanje izvajanja presoje vplivov na okolje. Kar pomeni, da se z delom te komisije dodatno zagotavlja, da na spornem območju ne bo prišlo do škodljivih posegov v okolje.

6.Pobudnik ni navedel posebnih razlogov za neskladnost Odloka z 71. in s 153. členom Ustave ter s 6. in z 10. členom ZUreP-1, zato je Ustavno sodišče te njegove očitke zavrnilo kot neutemeljene. Za presojo medsebojne skladnosti dveh istovrstnih predpisov, kot sta Odlok in Statut, pa Ustavno sodišče ni pristojno.

7.Iz zgoraj navedenih razlogov je Ustavno sodišče pobudo zavrnilo kot očitno neutemeljeno.

C.

8.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi drugega odstavka 26. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 – ZUstS) v sestavi: predsednik dr. Janez Čebulj ter sodnice in sodniki dr. Zvonko Fišer, mag. Marija Krisper Kramberger, Milojka Modrijan, dr. Ciril Ribičič, dr. Mirjam Škrk, Jože Tratnik in dr. Dragica Wedam Lukić. Sklep je sprejelo soglasno.

Predsednik

dr. Janez Čebulj