Jedro

Tudi če je formalno povsem neoporečno sklenjena pogodba o dosmrtnem preživljanju v obliki notarskega zapisa, nujni dedič lahko dokazuje, da pa je dejanska pogodbena volja bila drugačna, kot je zapisana in sicer takšna, da je šlo za (delno) neodplačen pravni posel.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se r a z v e l j a v i in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje zavrnilo tožbeni zahtevek, da sta toženki dolžni zaradi prikrajšanja tožničinega nujnega dednega deleža po pokojnem J.M., ki je umrl 28.4.2005, vrniti darilo iz pogodbe o dosmrtnem preživljanju z dne 20.1.2005, s katero jima je zapustnik za primer smrti izročil svojo 1/2 nepremičnine, vpisane v vl. št. 3067, k.o. P., ki obstoji iz parc. št. 5195/2 in parc. št. 5195/8 in sicer delež 1/16 te nepremičnine sorazmerno tako, da J.Ž. vrne 2/48, V.J.L. pa 1/48 ter da sta toženki dolžni izstaviti listino, na podlagi katere bo lahko v zemljiški knjigi Okrajnega sodišča v P. tožnica izposlovala vknjižbo lastninske pravice na svoje ime pri teh nepremičninah do 1/16. V posledici zavrnitve tožbenega zahtevka je s sodbo tožnici naloženo, da je dolžna povrniti toženima strankama 1.060,12 EUR pravdnih stroškov v 15-dnevnem roku, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po poteku paricijskega roka dalje. Ugotovilo je, da je tožba nesklepčna, ker je bila sklenjena odplačna pogodba v obliki notarskega zapisa, zato so bili izpolnjeni pogoji za prepis nepremičnine na toženki in o prikrajšanju nujnega deleža ni mogoče govoriti, saj premoženje, ki je predmet odplačne pogodbe o dosmrtnem preživljanju, ne spada v zapuščino. V sodbi je tudi ugotovitev, da je po pokojnem očetu pravdnih strank, J.M. že bil izveden zapuščinski postopek, ki je bil zaključen s sklepom o dedovanju z dne 29.8.2005, iz katerega je razvidno, da sta dedinji zapustnikovega premoženja na podlagi Zakona o dedovanju (ZD) in podanih dednih izjav, tožnica F.E. z deležem do 1/4 in zapustnikova vdova V.M. do 3/4. Zoper sodbo se je tožnica pritožila iz vseh pritožbenih razlogov. Ne strinja se z zaključkom, da je tožba nesklepčna. Tako v teoriji, kot v sodni praksi je ustaljeno stališče, da je mogoče tudi pogodbo o dosmrtnem preživljanju obravnavati kot neodplačno pogodbo. Če se namreč ugotovi, da je bila pogodba o dosmrtnem preživljanju sklenjena zato, da bi se tožeči stranki preprečila pravica do uveljavljanja nujnega deleža, gre za darilo. Pogodba o dosmrtnem preživljanju ne more preprečiti nujnega dedovanja, kar upošteva tudi sodna praksa. Tudi če je sklenjena pogodba o dosmrtnem preživljanju ali izročilna pogodba, se še vedno lahko ugotavlja kolikšen obseg odsvojenega premoženja dejansko predstavlja darilo in kolikšen je bil namenjen plačilu za preživljanje. Tudi sedanji komentar Obligacijskega zakonika (OZ) pri pogodbi o dosmrtnem preživljanju napotuje na ugotavljanje za kakšno pogodbo je dejansko šlo, ali odplačno, ali neodplačno. Kadar se ugotovi pomembna razlika med dajatvama, je treba ugotoviti, ali so v delu presegajoče vrednosti izpolnjene predpostavke veljavnosti darilne pogodbe. Zato je stališče prvostopenjskega sodišča, da v spornem primeru ni mogoče razpravljati o darilu, materialnopravno zmotno in odstopa od uveljavljene sodne prakse. Tožnica je za utemeljitev zahtevka navedla dovolj pravnorelevantnih dejstev. Pojasnila je, da je sporno pogodbo o dosmrtnem preživljanju treba obravnavati kot darilo in uporabiti določbe Zakona o dedovanju (ZD) o razpoložljivem delu zapuščine in nujnem deležu. Te navedbe je zatem še dopolnila v pripravljalni vlogi z dne 5.11.2007 in tudi nadaljnji vlogi 6.12.2007. Poslovni namen pogodbenih strank je bil že ob sklenitvi sporne pogodbe v tem, da bo izpolnitev neodplačna. Sodišče vseh pravnorelevantnih dejstev, ki jih je navajala in ponudila zanje dokaze, ni presojalo, tožnici tako sploh ni omogočilo izvajanja dokazov v utemeljitev temelja in predmeta tožbenega zahtevka. Ni ji bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem, da je sporna pogodba po vsebini predstavljala neodplačno razpolaganje, to je darilo, ki ga je potrebno všteti zaradi prikrajšanja nujnega deleža. Pritožbenemu sodišču zato predlaga razveljavitev sodbe in ponovno odločanje o zadevi.

Tožena stranka je na pritožbo odgovorila. V odgovoru navaja, da je odločitev izpodbijane sodbe pravilna, to pa predvsem iz drugih razlogov. Tožnica je sodelovala v zapuščinskem postopku po pokojnem očetu, o čemer priča sklep o dedovanju, ki ga je sodišče prebralo. V času zapuščinskega postopka očitno med dediči ni bilo spora o obsegu zapuščine, saj bi sicer moralo zapuščinsko sodišče obravnavo prekiniti in stranke tedaj napotiti na pravdo. Ker je tožnica sodelovala v zapuščinskem postopku, jo v pravnomočni sklep o dedovanju veže. Že v zapuščinskem postopku bi morala uveljavljati vračilo darila zaradi prikrajšanja nujnega deleža. Ker tega ni storila, ne more naknadno po pravnomočnosti sklepa o dedovanju to uveljavljati v tožbi. Sicer pa tožena stranka meni, da je odločitev pravilna tudi iz razlogov, ki jih navaja obrazložitev izpodbijane sodbe. Bila je sklenjena odplačna pogodba, gre za tvegan posel, pri čemer je tveganje predvsem na preživljalcu, saj ni jasno koliko časa bo trajala njegova zaveza. Zato je problem nesorazmernosti med dajatvami pogodbenih strank ni pravno pomemben, saj je nesorazmernost bistvena značilnost te pogodbe. Iz teh razlogov tožena stranka predlaga zavrnitev pritožbe in potrditev izpodbijane sodbe, uveljavlja pa tudi vračilo stroškov odgovora na pritožbo.

Pritožba je utemeljena.

Stališče prvostopenjskega sodišča, da o prikrajšanju nujnega deleža ni mogoče govoriti, čim je bila sklenjena pogodba o dosmrtnem preživljanju, ki je odplačna pogodba, je zmotno, kot pravilno opozarja pritožba tožnice. Z vsemi navedbami pritožbe, ki izpostavlja teorijo in sodno prakso, pritožbeno sodišče soglaša. Tudi če je formalno povsem neoporečno sklenjena pogodba o dosmrtnem preživljanju v obliki notarskega zapisa, nujni dedič lahko dokazuje, da pa je dejanska pogodbena volja bila drugačna, kot je zapisana in sicer takšna, da je šlo za (delno) neodplačen pravni posel. Zahtevek tožnice, ki ga je uveljavljala na tej podlagi, vsekakor ni bil nesklepčen, saj so v tožbi navedena pravno relevantna dejstva in predlagani dokazi, ki bi lahko utemeljevali zahtevek, kot ga je postavila.

Pač pa pritožbeno sodišče ugotavlja, da bi tožba lahko bila nesklepčna iz drugih razlogov, na katere opozarja tožena stranka v odgovoru na pritožbo, ko navaja, da je o zapuščini po pokojnem J.M., to je očetu pravdnih strank, že bil končan zapuščinski postopek s sklepom o dedovanju z dne 29.8.2005. V zapuščinskem postopku je sodelovala tožnica, ki je na podlagi njene dedne izjave podedovala 1/4 zapuščine. Tožnico pravnomočen sklep o dedovanju na podlagi določbe 220. čl. Zakona o dedovanju veže. Pravico do nujnega deleža z zahtevkom za vrnitev darila bi lahko uveljavljala samo : če sploh ne bi sodelovala v zapuščinskem postopku; če zapuščinske obravnave sploh ne bi bilo, ker ne bi bilo zapuščine zaradi zapustnikovega predhodnega razpolaganja, ali pa bi zapuščina obstajala le iz premičnin; če kljub napotilu zapuščinskega sodišča ne bi sprožila pravde med zapuščinskim postopkom, ali če bi jo zapuščinsko sodišče moralo napotiti na pravdo, pa tega ni storilo; če bi obstajali razlogi za obnovo postopka.

Ker sodišče prve stopnje zapuščinskega spisa opr. št. D Okrajnega sodišča v P. kljub dokaznemu predlogu tožnice ni pribavilo, iz podatkov spisa ni mogoče ugotoviti, ali gre v obravnavani zadevi za izjemo iz 3. alineje, saj pravnomočen sklep o dedovanju tožnice ne bi vezal, če bi že v zapuščinskem postopku uveljavljala pravico do nujnega deleža, ki jo uveljavlja s to tožbo.

Iz teh razlogov je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in izpodbijano sodbo po 355. členu ZPP razveljavilo ter vrnilo zadevo v novo odločanje. V ponovnem postopku bo moralo sodišče prve stopnje dopolniti postopek najprej s tem, da v dokaznem postopku prečita zapuščinski spis opr. št. D Okrajnega sodišča v P., iz katerega bo lahko ugotovilo, ali tožnico veže pravnomočen sklep o dedovanju, če do konca zapuščinskega postopka ni uveljavljala nujnega deleža z zahtevo za vrnitev darila. Zamujenega dejanja v zapuščinskem postopku ne bo mogla nadomestiti z vložitvijo tožbe, s katero uveljavlja pravico, ki jo mora uveljavljati že v zapuščinskem postopku. Če bo ugotovilo, da je to pravico že uveljavljala in bi jo zapuščinsko sodišče moralo napotiti na pravdo, pa tega ni storilo, pa bo v nadaljnjem postopku moralo raziskati še vse okoliščine v zvezi s sklenjeno pogodbo o dosmrtnem preživljanju, da bo pravilno ugotovilo, ali ni bila pogodba (delno) neodplačna, kot trdi tožnica, saj ima v takem primeru za ta del pravico uveljavljati nujni delež.

Odločba o stroških pritožbenega postopka temelji na členu 165 ZPP.