Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Račun izstavljen s strani tožeče stranke je enostranska listina, zato ne zadostuje za dokaz poslovnega razmerja strank. Zato je ugovor nasprotne stranke o pomanjkanju legitimacije ob tako ugotovljenem dejanskem stanju utemeljen.
Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje potrdi.
Z izpodbijano sodbo je prvostopno sodišče sklep o izvršbi Temeljnega sodišča v Ljubljani, Enota v Ljubljani, opr. št. VII Ig 70/94 z dne 10.1.1994 razveljavilo v 1. in 3. točki izreka in tožbeni zahtevek zavrnilo. Tožeči stranki je še naložilo, da povrne toženi stranke nadaljnje pravdne stroške v višini 18.866,40 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od dne 7.5.199 do plačila.
Zoper sodbo se pritožuje tožeča stranka zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da bi morala biti odločitev prvostopnega sodišča glede predloženo dokumentacijo drugačna. Prvostopno sodišče je razpolagalo z računom, prav tako pa tudi z odpremnico, ki je podpisana v imenu tožene stranke.
Pritožba ni utemeljena.
Glede na 1. odst. 498. čl. ZPP/99 je pritožbeno sodišče nadaljevalo postopek po določbah ZPP/77. Povsem pravilno je stališče izpodbijane sodbe, da tožeča stranka tekom postopka poslovnega razmerja med njo in toženo stranko ni izkazala. Predložen račun se ne glasi na toženo stranko, ampak na OT. Sicer pa je enostranska listina, ki poslovnega odnosa med strankama ne izkazuje. Sama tožeča stranka je tekom postopka priznala, da ji ni znano, katera družba je naročila blago na katerega se nanaša vtoževani račun. Iz predložene odpremnice pa tudi ni razvidno, da bi blago prevzela tožena stranka.
Vsaka stranka mora navesti dejstva in predlagati dokaze na katere opira svoj zahtevek ali s katerimi izpodbija navedbe in dokaze nasprotnika (glej 2. odst. 7. čl., 219. čl. in 1. odst. 299. čl. ZPP). Tožeča stranka, kot pravilno zaključuje izpodbijana sodba, tekom postopka ni izkazala poslovnega razmerja s toženo stranko. Zato je prvostopno sodišče pravilno njen zahtevek zavrnilo. Ne drži namreč trditev tožeče stranke v pritožbi, da obe predloženi listini (račun in odpremnica) za ugotovitev spornega dejstva (poslovnega odnosa strank) zadostujeta.
Pritožbeno sodišče glede na zgoraj navedeno ugotavlja, da je prvostopno sodišče glede na predložene dokaze pravilno ugotovilo dejansko stanje in tudi pravilno uporabilo materialnopravne določbe.
Ni tudi podana kršitev določb pravdnega postopka na katero pazi pritožbeno sodišče ob reševanju pritožbe po uradni dolžnosti. Zato je bilo potrebno pritožbo tožeče stranke zavrniti kot neutemeljeno in sodbo sodišča prve stopnje potrditi v skladu s 368. čl. ZPP.
Izrek o stroških pritožbenega postopka je odpadel, ker jih tožeča stranka v pritožbi posebej ni uveljavljala.