Jedro

Lovski inšpektor je upravičen odrediti začasne ukrepe v nujnih primerih, ko bi sicer nastala škoda za splošni interes.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba Upravnega sodišča Republike Slovenije v Ljubljani, št. U 1509/96-11 z dne 10.12.1998.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS) zavrnilo tožbo tožeče stranke proti odločbi tožene stranke z dne 13.9.1996. Z njo je tožena stranka zavrnila pritožbo tožeče stranke zoper začasno odločbo Inšpektorata RS za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo, Enote L. z dne 15.5.1996. Z navedeno odločbo je prvostopni upravni organ zaradi preprečitve škode, ki bi lahko nastala zaradi prepovedi lova v lovišču S., glede na splošni interes, dovolil Lovskima družinama S. in S.D. - V.T. odstrel določenega števila parkljaste divjadi v lovišču S. Sodišče prve stopnje v razlogih izpodbijane sodbe navaja, da je bilo na podlagi sklepa Skupščine občine K. z dne 10.11.1994 na delu lovišča, ki ga je imela do tedaj v upravljanju tožeča stranka, ustanovljeno novo lovišče in na podlagi sporazuma z dne 15.12.1994 dodeljeno v upravljanje Lovski družini S.D. - V.T. Z začasno odločbo Inšpektorata RS za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo, Enota L. z dne 17.10.1995 je bil obema lovskima družinama začasno - do dokončne odločitve pristojnega organa o potrditvi lovsko - gospodarskega načrta za obdobje 1991 do 1995 in o razmejitvi lovišča S. - prepovedan lov na vso divjad, tako na lovišču tožeče stranke kot tudi na novo ustanovljenem lovišču. Ob takšnem dejanskem in pravnem stanju je, po presoji sodišča prve stopnje, prvostopni upravni organ v izvrševanju inšpekcijskega nadzorstva po ugotovitvi, da gre za nujen primer, utemeljeno in v skladu z zakonom začasno dovolil odstrel obema lovskima družinama, saj sta bila v času njegovega odločanja oba posamična akta, ki predstavljata podlago za odločitev, tako sklep o ustanovitvi lovišča in njegovi dodelitvi v upravljanje Lovski družini S.D. - V.T. kot tudi začasna odločba o prepovedi lova obema lovskima družinama dokončna in zanj zavezujoča. Dejstvo, da je tožeča stranka zoper obe dokončni odločitvi sprožila sodni postopek, na pravilnost in zakonitost izpodbijane odločbe ne vpliva, še posebej zato ne, ker gre za začasen inšpekcijski ukrep, s katerim ni bilo mogoče odlašati, zlasti pa ga ne odložiti do pravnomočne odločitve o sporu glede ustanovitve lovišča. Tožeča stranka vlaga pritožbo zaradi nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da izpodbijana sodba ni pravilna, saj sodišče prve stopnje pri svojem odločanju ni upoštevalo, da je Vrhovno sodišče Republike Slovenije s sodbo, št. U 97/95 z dne 11.2.1998 odpravilo sklep Skupščine občine K. z dne 10.11.1994, ter da je Upravna enota S. z odločbo z dne 6.4.1998 potrdila lovsko-gospodarski načrt tožeče stranke. Zato predlaga razveljavitev izpodbijane sodbe.

Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

V obravnavani zadevi gre za ukrep lovskega inšpektorja. Po določbi 5. točke 1. odstavka 77. člena Zakona o varstvu, gojitvi in lovu divjadi ter o upravljanju lovišč (Uradni list SRS, št. 25/76, v nadaljevanju ZVGLD) je pri izvrševanju inšpekcijskega nadzorstva lovski inšpektor upravičen odrediti v nujnih primerih, ko bi sicer nastala škoda za splošni interes, začasne ukrepe, da se ta škoda prepreči. Iz upravnih spisov izhaja, da je zaradi prepovedi lova na vso divjad v lovišču S., odrejeni z dokončno začasno odločbo z dne 17.10.1995 oziroma zaradi neizvajanja odstrela parkljaste divjadi na njeni podlagi, obstajala nevarnost nastanka škode. Zato je lovski inšpektor na navedeni dejanski in pravni podlagi v izvrševanju inšpekcijskega nadzorstva utemeljeno in v skladu z ZVGLD odredil začasni ukrep dovolitve odstrela določenega števila parkljaste divjadi. To pa je pravilno obrazložilo tudi sodišče prve stopnje.

Sodišče je pri presoji formalne in materialne zakonitosti v upravnem sporu izpodbijanega akta praviloma vezano na pravno in dejansko stanje ob izdaji odločbe prvostopnega organa. Zato na drugačno odločitev v zadevi nima vpiva pritožbeni ugovor, da je sklep Skupščine občine K. z dne 10.11.1994 pozneje razveljavljen in da je potrjen lovsko-gospodarski načrt tožeče stranke.

Ker glede na navedeno niso podani uveljavljani pritožbeni razlogi in ne razlogi, na katere mora sodišče paziti po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo na podlagi 73. člena ZUS kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.