Jedro

Po ustaljeni sodni praksi se šteje, da mora darilo dokazati tisti, ki se nanj sklicuje, razen v primeru predložitve listinskih dokazov, ko se dokazno breme prevali.

Tudi če bi šlo za odstop dednega deleža, se postavlja vprašanje, ali je mogoče na podlagi zapisanega šteti, da je šlo za darilo. B. B. je z dednim dogovorom prejela nepremičnine, vendar si je D. D. izgovorila služnostno pravico brezplačnega uživanja stanovanja v stavbi in uživanja vrta v enakem obsegu, kot ga uživa doslej, torej se postavlja vprašanje ali ni morebiti šlo za odplačno pogodbo. Glede zatrjevane izločitve deleža iz naslova skupnega premoženja prav tako ne izhaja, da bi do takšne izločitve prišlo, razen iz procesnih razlogov zaradi odmere zapuščinske takse. Ker so zgoraj navedene okoliščine sporne, ni mogoče šteti, da je A. A. z listino dokazala darilo, zato je sodišče prve stopnje pravilno odločilo, da je njena pravica manj verjetna in pravilno njo napotilo na pravdo, kjer bosta dedinji zgoraj navedene sporne okoliščine lahko ustrezno razjasnili.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II. Dedinja A. A. nosi svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zapuščinski postopek prekinilo (1. točka izreka), dedinjo A. A. napotilo na pravdo, v kateri bo dokazovala obseg zapuščine, zlasti pa, da je dedinja B. B. v zapuščinskem postopku po pokojnem C. C. (opr. št. D 246/98) prejela darilo od zapustnice (2. točka izreka), ter sklenilo, da mora dedinja, napotena na pravdo, tožbo vložiti v petnajstih dneh po pravnomočnosti sklepa (3. točka izreka).

2. Dedinja A. A. sklep izpodbija v celoti iz vseh zakonsko dopustnih pritožbenih razlogov. Navaja, da je sodišče prve stopnje zmotno presodilo, da je njena pravica manj verjetna. Ni ji treba dokazovati, da je dedinja B. B. v zapuščinskem postopku po očetu prejela darilo, saj to jasno izhaja iz sklepa o dedovanju v zapuščinskem postopku D 246/98, v katerem je zapustnikova vdova D. D. izločala polovico vrednosti premoženja iz naslova zakonske zveze z zapustnikom, kar je nato odstopila dedinji B. E., sedaj B. B. Odstop dednega deleža se skladno s pravno teorijo in sodno prakso šteje za darilo. Tudi ni nobenega dvoma, da je dedinja B. B. od zapustnice prejela darilo na podlagi darilne pogodbe iz leta 2005. Glede na to, da je listinsko dokazano, da je dedinja B. B. od zapustnice prejela zatrjevani darili in s tem dedinjo A. A. prikrajšala za nujni delež, ta pa od zapustnice za časa njenega življenja ni prejela ničesar, je njena pravica verjetnejša od pravice dedinje B. B. Predlaga, da sodišče izpodbijani sklep spremeni tako, da na pravdo napoti dedinjo B. B., podredno, da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek ter priglaša pritožbene stroške.

3. Dedinja B. B. na pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. V postopku ni sporno ter izhaja iz izpodbijanega sklepa, da je bila zapustnica D. D. vdova ter je imela dve hčerki. Na podlagi zakonitega dedovanja sta do zapuščine upravičeni B. B. in A. A. Zapustnica je napravila dve oporoki, prvo 5. 5. 2005, drugo 4. 9. 2008. Tudi ni sporno, da je dedinja A. A. v zapuščinskem postopku uveljavljala nujni delež, v zvezi s tem pa prikrajšanje zaradi darilne pogodbe z dne 16. 5. 2005, s katero je dedinja B. B. prejela nepremičnine v k. o. ... (C12), ter zaradi odstopa dednega deleža zapustnice B. B. v zapuščinskem postopku opr. št. D 246/98 po pokojnem C. C. (C11). Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ugotovilo, da med dedinjama obstaja spor o obsegu zapuščine, to je o tem, ali je B. B. prejela darili od zapustnice, zato je zapuščinski postopek skladno z 212. členom Zakona o dedovanju (ZD) pravilno prekinilo in pritožba zoper 1. točko izreka ni utemeljena. Pravilno je tudi ugotovilo, da je pravica dedinje A. A. v tej fazi postopka manj verjetna.

6. Najprej gre ugotoviti, da v tem zapuščinskem postopku med dedinjama ni bilo sporno, da je B. B. za časa življenja zapustnice z darilno pogodbo prejela nepremičnine v k. o. ..., kar izhaja iz pogodbe v prilogi C12. B. B. je na naroku 6. 7. 2021 (list. št. 45) navedla, da to darilo priznava. Sodišče prve stopnje zato v tem delu dedinje na pravdo izrecno ni napotilo. Če je v zvezi z darilno pogodbo iz leta 2005 med dedinjama še karkoli spornega, bosta imeli možnost morebitni spor rešiti v pravdi, ki je potrebna zaradi drugega zatrjevanega darila.

7. Po ustaljeni sodni praksi se šteje, da mora darilo dokazati tisti, ki se nanj sklicuje, razen v primeru predložitve listinskih dokazov, ko se dokazno breme prevali.1 V sodni praksi tudi ni spora o tem, da odstop dednega deleža pomeni obligacijskopravno pogodbo, torej lahko tudi darilno pogodbo.2 Ob navedenih stališčih je breme dokazovanja darila na dedinji, ki ga zatrjuje, to je na A. A., razen če predloži takšne listinske dokaze, ki dokazno breme prevalijo. V zvezi s tem se dedinja A. A. sklicuje na sklep o dedovanju Okrajnega sodišča na Jesenicah opr. št. D 246/98 z dne 21. 1. 1999 (C11) po zapustniku C. C., možu zapustnice in očetu dedinj, ter zatrjuje, da je v tem zapuščinskem postopku prišlo do odstopa dednega deleža s strani zapustnice D. D. hčerki B. B. (takrat še B. E.), kar gre šteti za darilo. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da so navedene trditve dedinje v postopku na prvi stopnji in v pritožbenem postopku protispisne ter neutemeljene. V sklepu o dedovanju je navedeno, da zapustnik ni napravil oporoke, zato je nastopilo zakonito dedovanje, po katerem so dedovale zapustnikova vdova in obe hčerki, vsaka do tretjine zapuščine, nato pa so sklenile dedni dogovor. Iz tega sklepa torej ne izhaja, da bi prišlo do odstopa dednega deleža matere D. D. hčerki B. B. A tudi če bi šlo za odstop dednega deleža, se postavlja vprašanje, ali je mogoče na podlagi zapisanega šteti, da je šlo za darilo. B. B. je z dednim dogovorom prejela nepremičnine, vendar si je D. D. izgovorila služnostno pravico brezplačnega uživanja stanovanja v stavbi in uživanja vrta v enakem obsegu, kot ga uživa doslej, torej se postavlja vprašanje ali ni morebiti šlo za odplačno pogodbo. Glede zatrjevane izločitve deleža iz naslova skupnega premoženja prav tako ne izhaja, da bi do takšne izločitve prišlo, razen iz procesnih razlogov zaradi odmere zapuščinske takse. Ker so zgoraj navedene okoliščine sporne, ni mogoče šteti, da je A. A. z listino dokazala darilo, zato je sodišče prve stopnje pravilno odločilo, da je njena pravica manj verjetna in pravilno njo napotilo na pravdo, kjer bosta dedinji zgoraj navedene sporne okoliščine lahko ustrezno razjasnili.

8. Ker so se pritožbeni očitki izkazali za neutemeljene in ker pritožbeno sodišče tudi v okviru preizkusa po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP v zvezi s 163. členom ZD) ni našlo upoštevnih napak, je pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD).

9. Dedinja A. A. s pritožbo ni uspela, zato nosi svoje pritožbene stroške (154. člen ZPP v povezavi s 165. členom ZPP).

1 VSL sklep II Cp 1059/2019 in VSC I Cp 18/2020. 2 VSRS II Ips 303/1997.