Jedro

V obravnavanem postopku je sodišče prve stopnje presodilo, da je ugovor krajevne pristojnosti, ki ga je toženka podala v odgovoru na tožbo utemeljen, pri čemer je postopalo skladno z določbo prvega odstavka 22. člena ZPP.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

II. Pravdni stranki nosita vsaka svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje odločilo, da Okrožno sodišče v Slovenj Gradcu ni krajevno pristojno za odločanje v tej zadevi (točka I izreka sklepa) ter, da se zadeva po pravnomočnosti odstopi stvarno in krajevno pristojnemu Okrožnemu sodišču v Ljubljani (točka II izreka).

2. Zoper citirano odločitev sodišča prve stopnje vlaga pritožbo tožeča stranka (v nadaljevanju tožnica) iz razlogov zmotne ugotovitve dejanskega stanja in bistvene kršitve določb postopka. V uvodu pritožbe povzema razloge za odločitev sodišča prve stopnje. Citira določbo 47. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) ter obsežno navaja, da tožena stranka (v nadaljevanju toženka) dejansko prebiva na naslovu začasnega prebivališča P. 118, P. skupaj s svojim izvenzakonskim partnerjem, da je zgolj formalno spremenila svoj naslov stalnega prebivališča. Dejstvo, da na tem naslovu toženka dejansko prebiva utemeljuje tudi s tem, da ima z A. A. tudi skupnega otroka in da mlada družina živi v zgornjem nadstropju stanovanjske hiše, ki je do celote last B. B., ki je mati A. A. V nadaljevanju pritožba podaja nadaljnje trditve in predlaga dokaze za dokazovanje dejstva dejanskega prebivanja toženke ter navideznost stalnega prebivališča na naslovu N. 5., L., kjer živi že teta toženke. Nadalje očita tudi kršitev določb prvega odstavka 339. člena v zvezi s 57. in 182. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Sodišče ni upoštevalo, da se tožbeni zahtevek nanaša tudi na izročitev nepremičnine v Občini M., ki so v solasti tožnice do ½. Uveljavlja torej tudi ugotovitev obstoja lastninske pravice na sporni nepremičnini. Sklicuje se na pravilo o izključni pristojnosti skladno z določbo 182. člena ZPP. Pritožba še dodaja, da ima tožnica svoj stalni naslov na naslovu G. 24/d, ter da ne drži, kar je navedlo sodišče v uvodu sklepa, da tožnica živi na naslovu T. 43, S. ter da ima na naslovu G. 24/d prijavljeno začasno prebivališče. 3. Toženka v odgovoru na pritožbo zavrača pritožbene očitke ter se zavzema za potrditev sklepa sodišča prve stopnje.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče druge stopnje je preizkusilo sklep sodišča prve stopnje v okviru pritožbenih navedb ter po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP).

6. V obravnavanem postopku je sodišče prve stopnje presodilo, da je ugovor krajevne pristojnosti, ki ga je toženka podala v odgovoru na tožbo utemeljen, pri čemer je postopalo skladno z določbo prvega odstavka 22. člena ZPP1. Sodišče je na podlagi podatkov Centralnega registra prebivalstva preverilo navedbe v ugovoru in ugotovilo, da je imela toženka ob vložitvi tožbe prijavljeno stalno prebivališče na naslovu N. 5, L., da ima na tem naslovu tudi izbran in prijavljen naslov za vročanje ter da ima začasno prebivališče na naslovu P. 118, P. Nadalje je sodišče prve stopnje pravilno upoštevalo, da gre v obravnavani zadevi za spor o dednopravnih razmerjih, da vlaga tožnica dediščinsko tožbo, s katero uveljavlja dedno pravico na premoženju zapustnika ter, da je zapuščinski postopek že pravnomočno končan. Upoštevaje vse navedeno je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je za sojenje v obravnavani zadevi pristojno sodišče splošne krajevne pristojnosti, to je sodišče, na območju katerega ima toženka stalno prebivališče (prvi odstavek 47. člena ZPP).

7. S stališčem sodišča prve stopnje, ki ga je ustrezno obrazložilo, sodišče druge stopnje v celoti soglaša. Pritožba se neutemeljeno sklicuje na izključno krajevno pristojnost z navajanjem, da gre za spor o stvarnih pravicah na nepremičninah, ker „sodišče ni upoštevalo, da se tožbeni zahtevek nanaša tudi na izročitev nepremičnine v M.“. Kot je že sodišče prve stopnje pravilno upoštevalo, gre v obravnavani zadevi za uveljavljanje dedne pravice na premoženju zapustnika, med katerimi pa so tudi nepremičnine, a to še ne pomeni, da gre za spor o stvarnih pravicah na nepremičninah.

8. Na odločitev sodišča prve stopnje tudi ne morejo vplivati pritožbene navedbe, s katerimi tožnica zatrjuje in dokazuje okoliščine, da bo toženka na naslovu začasnega prebivališča prebivala daljši čas in, da je zato po njenem potrebno na podlagi tretjega odstavka 47. člena ZPP2 odločiti, da je v obravnavani zadevi splošno krajevno pristojno sodišče njenega začasnega prebivališča, to je Okrožno sodišče v Slovenj Gradcu, pred katerim je tožnica vložila tožbo. Že sodišče prve stopnje je navedlo, da se krajevna pristojnost sodišča presoja na podlagi navedb v tožbi in dejstev, ki so sodišču znana (drugi odstavek 17. člena ZPP). V obravnavanem primeru je sodišče prve stopnje odločalo o krajevni pristojnosti na ugovor toženke in zato pravilno o pristojnosti presojalo na podlagi trditev in dokazov v ugovoru, ki ga je toženka podala pravočasno, v odgovoru na tožbo (prvi odstavek 22. člena v zvezi s 7. členom ZPP). Zato vse navedbe in dokazi, ki jih tožnica podaja v obravnavani pritožbi, v zvezi z dokazovanjem okoliščin, da bo toženka na naslovu začasnega prebivališča prebivala daljši čas, na odločitev sodišča prve stopnje, s katero je ugovoru krajevne pristojnosti ugodilo, ne morejo vplivati.

9. Ker glede na obrazloženo pritožbeni razlogi tožnice niso utemeljeni, je sodišče druge stopnje pritožbo tožnice zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).

10. Tožnica s pritožbo ni uspela, odgovor na pritožbo pa ni pripomogel k odločitvi o pritožbi, morata nositi pravdni stranki sami svoje pritožbene stroške (določba 154., prvega odstavka 155. in prvega odstavka 165. člena ZPP).

1 Prvi odstavek 22. člena ZPP: Sodišče se lahko izreče za krajevno nepristojno na ugovor tožene stranke, ki ga lahko ta poda najkasneje v odgovoru na tožbo, do razpisa glavne obravnave. 2 Tretji odstavek 47. člena ZPP: Če ima tožena stranka poleg stalnega prebivališča tudi začasno prebivališče v kakšnem drugem kraju in se da po okoliščinah domnevati, da bo tam prebivala daljši čas, je splošno krajevno pristojno tudi sodišče začasnega prebivališča tožene stranke.