Jedro

Pritožbene navedbe glede vračunavanja delnih plačil in višine glavnice z zakonskimi zamudnimi obrestmi, niso utemeljene.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdita sodba in sklep sodišča prve stopnje.

II. Tožena stranka mora povrniti tožeči stranki 279,99 EUR pritožbenih stroškov v osmih dneh od vročitve te sodne odločbe, v primeru zamude pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi za čas zamude.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo in sklepom odločilo, (I.) da se postopek delno ustavi za zneske glavnice z zakonskimi zamudnimi obrestmi v višini, kot sledi: - 388,45 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 2. 11. 2021 dalje do plačila, - 348,19 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 30. 11. 2021 dalje do plačila, - 307,93 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 28. 12. 2021 dalje do plačila, - 1.869,02 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 16. 1. 2022 dalje do plačila, - 219,65 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 16. 1. 2022 do 12. 7. 2022, - 327,45 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 5. 2. 2022 do 12. 7. 2022 in - 327,45 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 4. 3. 2022 do 12. 7. 2022, ter (II.) da je tožena stranka dolžna plačati tožeči stranki znesek 874,55 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne 13. 7. 2022 dalje do plačila, v roku osem dni in (III.) naložilo toženi stranki v plačilo izvršilne stroške v višini 74,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne 24. 3. 2022 dalje do plačila in pravdne stroške v višini 628,98 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi v primeru zamude.

2. Zoper prvostopno sodbo in sklep se je pravočasno pritožila tožena stranka po zakoniti zastopnici (direktorici) tožene stranke. Stroškov pritožbe tožena stranka ni priglasila.

Navedla je, da iz izreka ni mogoče razbrati za katere zneske glavnice z zakonskimi zamudnimi obrestmi se je postopek delno ustavil, saj so navedeni zneski v skupni vrednosti 3.788,14 EUR. Če to drži, potem ni jasno, zakaj mora plačati tožeči stranki še znesek v višini 874, 55 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Pritožuje se tudi zoper višino odmerjenih pravdnih stroškov v višini 628,98 EUR, ker ni prejela specifikacije ali računa, oziroma ni vidno iz česa se ti pravdni stroški sestojijo.

3. Tožeča stranka je v pravočasnem odgovoru na pritožbo navedla, da tožena stranka vlaga pritožbo zgolj zaradi zavlačevanja in otežitve izterjave njene obveznosti do tožeče stranke, kar je v nasprotju z načeli vestnosti in poštenja, opozarja na določbo 1. odstavka 11. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP), na podlagi katere so si tudi stranke dolžne prizadevati, da se postopek opravi brez zavlačevanja in s čim manjšimi stroški, sodišče pa mora onemogočiti zlorabo pravic. Tožeča stranka je delna plačila tožene stranke, opravljena po izdaji sklepa o izvršbi, obračunala v skladu z določilom 287. in 288. člena OZ. Sodišče je pri izdaji odločbe svojo odločitev glede delnega umika tožbe obrazložilo v 19. točki obrazložitve. Način vštevanja in vrstni red vračunavanja pa jasno določata določili 287. in 288. člena OZ, na katerega se sklicuje tudi sodišče v sodbi in prilaga izračune zamudnih obresti.

Glede pravdnih stroškov je odločitev obrazložena v 23. točki obrazložitve napadene sodbe. Jasno je, katere stroške postopka je sodišče priznalo, kakor tudi, kako te stroške (v točkah po Odvetniški tarifi) pretvoriti v denarno vrednost, po kakšni stopnji obračunati pripadajoči davek na dodano vrednost in kolikšen je končni znesek teh stroškov.

Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbo tožene stranke kot neutemeljeno zavrne, toženi stranki pa izreče primerno kazen po določilih 11. člena ZPP. Priglaša tudi stroške odgovora na pritožbo.

4. Pritožba tožene stranke ni utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da gre v obravnavani zadevi za gospodarski spor majhne vrednosti. Uporabljajo se določbe Zakona o pravdnem postopku, ki ureja postopek v gospodarskih sporih (od 480. do 496. člena ZPP). Ker se tožbeni zahtevek nanaša na denarno terjatev, ki ne presega 4.000,00 EUR, se uporabljajo določbe, ki urejajo postopek v sporih majhne vrednosti (od 442. do 458. člena ZPP). Zoper sodbo izdano v postopkih v sporih majhne vrednosti se je dovoljeno pritožiti samo zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (prvi odstavek 458. člena ZPP). Pritožbeno uveljavljena razloga relativno bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (340. člena ZPP) nista dopustna.

6. Ugotovljeno dejansko stanje v predmetni zadevi je razvidno iz prvostopne izpodbijane sodne odločbe, zato ga pritožbeno sodišče posebej ne povzema, se pa opredeljuje do pritožbenih navedb.

7. Tožena stranka po zakoniti zastopnici vlaga pritožbo zoper sodbo in sklep prvostopnega sodišča, ki sta v skladu z določbo 350. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) predmet pritožbenega preizkusa.

8. Iz pritožbenih navedb tožene stranke je mogoče razbrati, da se ne strinja z višino dolga, ki ga tožena stranka mora še plačati tožeči stranki, po tem, ko je po vložitvi predloga za izvršbo delno že poravnala svojo obveznost, s čimer smiselno uveljavlja pritožbeni razlog zmotne ugotovitve dejanskega stanja (po 340. členu členu ZPP) in zmotne uporabe materialnega prava (po 341. členu ZPP). Pritožbeni razlog zmotno ugotovljenega dejanskega stanja v gospodarskih sporih majhne vrednosti ni dopusten pritožbeni razlog (358. členu ZPP).

9. Prvostopno sodišče je v 12. in 19. točki obrazložitve izpodbijane sodbe pravilno ugotovilo in obrazložilo, da je tožeča stranka delno umaknila tožbo, čemur tožena stranka ni nasprotovala, zato je prvostopno sodišče na podlagi tretjega odstavka v zvezi z drugim odstavkom 188. člena ZPP delno ustavilo postopek za v izreku sklepa navedene zneske.

10. Glede poračunavanja izvršenih delnih plačil tožene stranke in višine še vtoževane glavnice z zakonskimi zamudnimi obrestmi, pa pritožbeno sodišče ugotavlja, da pritožbene navedbe niso utemeljene. V 13. in 14. točki obrazložitve izpodbijane sodbe je prvostopno sodišče pravilno pojasnilo, da sta pravdni stranki poslovno sodelovali na podlagi sklenjene pogodbe o najemu programske opreme (v prilogi A2), ki poleg določb Obligacijskega zakonika, ki urejajo podjemno pogodbo (619. - 648. OZ) predstavljajo materialno podlago za odločitev v tem sporu. Prav tako je prvostopno sodišče pravilno uporabilo materialno pravo glede vrstnega reda vračunavanja plačil tožene stranke po 287. členu OZ in obresti ter stroškov po 288. členu OZ, kot je obrazloženo v 19. točki obrazložitve prvostopne sodbe in razvidno iz prvostopni sodbi priloženega izračuna zamudnih obresti, verificiranega pri Vrhovnem sodišču Republike Slovenije. Višina dosojene terjatve z zakonskimi zamudnimi obrestmi je pravilna, pritožbene navedbe pa neutemeljene.

11. Neutemeljene so tudi pritožbene navedbe glede odmerjenih pravdnih stroškov, ker tožena stranka naj ne bi prejela specifikacije le teh. Prvostopno sodišče je v 22. in 23. točki obrazložitve izpodbijane sodbe v celoti pojasnilo odločitev katere stroške postopka je priznalo in po kateri pravni podlagi, k temu pritožbeno sodišče nima kaj dodati. Stroške postopka je tožeča stranka priglasila v pripravljalnih vlogah, ki so bile toženi stranki vročene in je bila z njimi seznanjena, zato so pritožbene navedbe neutemeljene.

12. Pritožbeno sodišče je opravilo še preizkus izpodbijane sodbe glede pritožbenih razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP). V postopku na prvi stopnji po uradni dolžnosti upoštevanih postopkovnih kršitev pritožbeno sodišče ni našlo. Ob ugotovljenih dejstvih, ki so razvidna iz izpodbijane sodbe in sklepa je sodišče prve stopnje materialno pravo pravilno uporabilo. Skladno z navedenim je pritožbeno sodišče pritožbo tožene stranke zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo in sklep sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

13. Sodišče je odločalo o stroških pritožbenega postopka v skladu s prvim odstavkom 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. in 155. člena ZPP. Tožena stranka, ki s pritožbo ni uspela, pritožbenih stroškov ni priglasila, zato sodišče o njih ni odločalo. Mora pa tožena stranka tožeči stranki povrniti njene stroške v zvezi s potrebnim odgovorom na pritožbo. Tožeči stranki se prizna priglašenih 375 točk za odgovor na pritožbo tar. št. 22/1, 7,50 točk materialnih stroškov (2 % od nagrade do 1000 točk) in 22 % DDV, kar ob vrednosti točke (glej 12., 13. in 14. člen Odvetniške tarife (OT)) v višini 0,60 EUR skupaj znaša 279,99 EUR.

14. Tožena stranka mora tožeči stranki povrniti stroške pritožbenega postopka v višini 279,99 EUR v roku osem dni od prejema te sodne odločbe, v primeru zamude pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Odločitev glede zamudnih obresti temelji na načelnem pravnem mnenju Vrhovnega sodišča Republike Slovenije z dne 13. 12. 2006.