Jedro

Za dokazilo o finančni pokritosti naložbe ne zadošča, da investitor zgolj prikaže finančne vire naložbe, temveč mora dokazati, da ima potrebna sredstva tudi že v celoti zagotovljena.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je Agencija RS za kmetijske trge in razvoj podeželja (v nadaljevanju: Agencija) zavrnila vlogo tožeče stranke za dodelitev nepovratnih sredstev programa razvoja podeželja sofinanciranega iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja, ukrep št. 312, za naložbo „Nakup nove tehnološke opreme“. Navedena sredstva so bila razpisana z Javnim razpisom za ukrep 312: Podpora ustanavljanju in razvoju mikro podjetij (Ur. list RS, št. 93/12, v nadaljevanju: javni razpis) v zvezi z Uredbo o ukrepih 1., 3. in 4. osi Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007-2013 v letih 2011-2013 (v nadaljevanju: Uredba PRP). Na javni razpis je tožeča stranka prijavila nakup opreme namenjene za izdelavo streliva za zračno orožje. Z odločbo z dne 15. 7. 2013 je Agencija vlogo zavrnila, vendar je drugostopni organ navedeno odločbo odpravil in vrnil zadevo v ponovni postopek. Pri tem je tudi navedel, da je nabava predvidenega stroja lahko predmet sofinanciranja na podlagi javnega razpisa. V ponovnem postopku je zato Agencija preverila izpolnjevanje še ostalih razpisnih pogojev, pri čemer je ugotovila, da tožeča stranka ni dokazala pogoja finančne pokritosti naložbe. Iz izjave z dne 4. 1. 2013, ki jo je podpisala banka, izhaja, da bo tožeča stranka potrebna sredstva delno zagotovila iz tekočega poslovanja za leto 2012 in 2013. Navedena izjava pa ne dokazuje zaprtosti finančne konstrukcije, prav tako ni smiselno, da banka podaja izjavo glede finančnega pokritja naložbe iz sredstev, ki jih ob podaji izjave ne poseduje oz. glede katerih nima vpliva.

Tožena stranka je v pritožbenem postopku zavrnila pritožbo tožeče stranke, ker tudi po njenem mnenju z izjavo z dne 4. 1. 2013 ni dokazala izpolnjevanja pogoja finančne pokritosti naložbe. Prav tako je zavrnila pritožbeni ugovor, da Agencija v ponovljenem postopku ne bi smela preverjati navedenega pogoja, ker le-ta ni bil naveden kot razlog za odpravo odločbe. Če organa ugotovi, da stranka določenega pogoja ne izpolnjuje, ne rabi ugotavljati tudi ostalih pogojev, zato zavrnitev vloge iz razloga neizpolnjevanja enega pogoja ne pomeni, da vloga izpolnjuje vse ostale pogoje. V ponovljenem postopku je zato morala Agencija preveriti izpolnjevanje še ostalih predpisanih pogojev. Spornega pogoja pa Agencija tudi ni bila dolžna ugotavljati z izvedencem finančne stroke in z zaslišanjem direktorja tožeče stranke, saj je v razpisni dokumentaciji vnaprej predpisana vrsta in vsebina dokazil, za presojo teh dokazil pa ni potrebno strokovno znanje v smislu 189. člena ZUP niti zasliševanje prič.

Tožeča stranka v tožbi vztraja, da je bila njena vloga popolna in bi morala tožena stranka o njej vsebinsko odločiti ter v zvezi s tem tudi izvesti predlagane dokaze z izvedencem finančne stroke in zaslišanjem direktorja. Prav tako vztraja, da je bila vloga pri prvotnem odločanju vsebinsko pregledana, torej tudi izjava o finančni pokritosti naložbe, h kateri pa ni bilo nobenih pripomb. V ponovljenem postopku pa je prvostopni organ poiskal drugi razlog za zavrnitev vloge in sicer izjavo o finančni pokritosti naložbe. S tem je bistveno kršil pravila postopka in nepravilno ugotovil dejansko stanje, saj je bila vloga vsebinsko pred tem že pregledana. Ugovarja tudi, da je izjava o finančni pokritosti naložbe v celoti skladna z razpisnimi pogoji. Iz izjave banke je namreč razvidna finančna konstrukcija do celote, prav tako je razviden prikaz finančnih virov za naložbo, iz katerih je vidna zaprtost finančne konstrukcije. Tako ni jasno, na katere pogoje iz javnega razpisa se pri zavrnitvi vloge sklicuje tožena stranka, saj jih ne navaja konkretno, prav tako si izmišlja neobstoječe pogoje. Predlaga, da sodišče opravi glavno obravnavo, na kateri naj izvede predlagane dokaze ter nato izpodbijano odločbo odpravi, toženi stranki pa naloži povrnitev stroškov postopka.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri razlogih, navedenih v obrazložitvi svoje odločbe, ter predlaga, da sodišče tožbo zavrne.

Tožba ni utemeljena.

V obravnavni zadevi je sporno, ali je tožeča stranka izpolnila pogoj iz točke 4.1.1.8 javnega razpisa, ki se nanaša na finančno pokritost naložbe. V skladu z navedenim pogojem (enako določa tudi Uredba PRP) mora biti iz dokumentacije razvidna zaprtost finančne konstrukcije za priznani in nepriznani del naložbe (finančna konstrukcija naložbe v prijavnem obrazcu mora biti izpolnjena in seštevek mora dati skupno vrednost naložbe). Navedeno mora vlagatelj dokazati z izjavo o finančni pokritosti, ki je del razpisne dokumentacije (priloga 8). Izjava se torej poda na predpisanem obrazcu, ki je sestavni del razpisne dokumentacije, poda pa jo banka. Z izjavo banka potrjuje, da je vlagatelja pripravljena kreditirati ali da ima vlagatelj pri banki sklenjeno pogodbo o depozitu oz. da ima na poslovnem računu sredstva v določeni višini, ki so namenjena za financiranje projekta. Navedeno izjavo mora podpisati tudi prijavitelj projekta.

V obravnavanem primeru je tožeča stranka predložila izjavo o finančni pokritosti z dne 4. 1. 2013, ki jo je dala banka A., ter iz katere je razvidno, da je banka pripravljena kratkoročno kreditirati vlagatelja do višine 76.032,45 EUR, preostala sredstva v višini 54.652,70 EUR pa bo zagotovil vlagatelj iz poslovanja v letu 2012 in 2013. Sodišče se strinja, da navedena izjava, ki jo je podpisala tudi tožeča stranka, ne dokazuje izpolnitev razpisnega pogoja, ki se nanaša na finančno pokritost naložbe. Bistvo zahtevane izjave je v tem, da banka potrjuje, da ima vlagatelj v času vložitve vloge pri banki zagotovljena vsa sredstva, ki so potrebna za izvedbo prijavljenega projekta, ali na podlagi kredita ali iz sredstev, ki jih ima vlagatelj v trenutku podane izjave na računu pri banki (bodisi kot depozit ali kot prosta sredstva na poslovnem računu). Navedeno izhaja tudi iz opombe na obrazcu izjave o finančni pokritosti, ki je sestavni del razpisne dokumentacije, v kateri je navedeno, da je podpis vlagatelja na izjavi potreben, da je s tem v pisni obliki izražen vlagateljev namen glede namenske rabe sredstev na računu pri banki. To pomeni, da gre že za obstoječa sredstva, ne pa za sredstva, ki jih bo vlagatelj šele pridobil tekom poslovanja. V obravnavanem primeru pa je banka tožeči stranki zagotovila le del potrebnih sredstev za investicijo in to na podlagi kratkoročnega kredita, med tem ko bi naj manjkajoči del sredstev tožeča stranka šele zagotovila v bodoče, in to iz sredstev tekočega poslovanja. Glede na obrazloženo si tako tožeča stranka napačno razlaga, da za izpolnitev navedenega pogoja zadošča že, da prikaže finančne vire naložbe, temveč morajo biti ta sredstva tudi v celoti zagotovljena. Za razlago podane izjave pa Agencija ni potrebovala izvedenca finančne stroke niti ni potrebno zaslišanje direktorja tožeče stranke.

Neutemeljen je tudi tožbeni ugovor o bistveni kršitvi pravil postopka, ker je prvostopni organ v ponovljenem postopku ugotavljal izpolnjevanje pogoja o finančni pokritosti naložbe. Kot je že pravilno navedla tožena stranka v svoji odločbi, to pa je tudi skladno s sodno prakso, zavrnitev zahtevka iz razloga neizpolnjevanja enega pogoja ne pomeni, da so bili vsi ostali pogoji izpolnjeni, niti organ ni bil dolžan to preverjati.

Glede na navedeno je sodišče presodilo, da je izpodbijana odločba pravilna in zakonita, zato je tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1). Sodišče ni sledilo predlogu tožeče stranke za odločanje na glavni obravnavi, ker je bila v zadevi sporna pravna razlaga enega od razpisnih pogojev, za kar pa izvedba predlaganih dokazov ni relevantna (drugi odstavek 59. člena ZUS-1).

Odločitev o stroških temelji na določbi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, ki določa, da če sodišče tožbo zavrne, vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.