27. 6. 2022

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude družb BOVIN, podjetje za gostinstvo in trgovino, d. o. o., Ljubljana, in PROJEKTOR, družba za kinematografske storitve, d. o. o., Maribor, ki ju obe zastopa Iztok Ščernjavič, odvetnik v Domžalah, na seji 27. junija 2022

sklenilo:

Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti drugega odstavka 17. člena Odloka o začasnih ukrepih za preprečevanje in obvladovanje okužb z nalezljivo boleznijo COVID-19 (Uradni list RS, št. 174/21, 177/21, 185/21, 190/21, 197/21, 200/21, 201/21, 4/22, 8/22 in 13/22) se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

1.Pobudnici, gospodarska subjekta, ki se ukvarjata s kinematografsko dejavnostjo, izpodbijata v izreku tega sklepa navedeno določbo Odloka o začasnih ukrepih za preprečevanje in obvladovanje okužb z nalezljivo boleznijo COVID-19 (v nadaljevanju Odlok). Zatrjujeta kršitev pravic iz 14., 49. in 74. člena Ustave. Navajata, da obiskovalci kinematografov zaradi izpodbijane prepovedi niso smeli uživati hrane in pijače. S podatki dokazujeta, da so jima bistveno upadli tudi s tem povezani prihodki, ki obsegajo vse do polovice prihodka ponudnic. Trdita, da gre za pomembno vprašanje sistemske narave. Pojasnjujeta, da ne izvajata javne kulturne dejavnosti, temveč pridobitno razvedrilno gostinsko dejavnost, zato tudi ne prejemata subvencij s področja kulture. Pri tem se sklicujeta na dopise, ki sta si jih izmenjali s pristojnimi ministrstvi. Navajata, da bi bilo treba v skladu s 14. členom Ustave v bistvenem podobne položaje obravnavati primerljivo. Ob primerjavi s položajem v gostinstvu, kjer je potekalo izvajanje gostinske dejavnosti skoraj brez omejitev, pobudnici opozarjata, da je bila strežba hrane in pijače v kinematografih prepovedana kljub očitno epidemiološko ugodnejšemu položaju. Navajata, da sta od ministrstva zahtevali podatke, ki so narekovali različno obravnavo gostinske in kinematografske dejavnosti, a teh podatkov niso imeli. Nič drugega naj tudi ne bi izhajalo iz zapisnikov strokovne skupine. Pobudnici trdita, da kinematografske dejavnosti ni mogoče primerjati z javnimi kulturnimi prireditvami, ki se praviloma izvajajo v gledališču, operi ali na koncertnih prizoriščih, verjetnost širjenja virusa pa je v kinodvorani precej manjša kot v gostinskem obratu. V tem pomenu zatrjujeta poseg v svobodno gospodarsko pobudo in delo. Navajata, da ni šlo za epidemiološki, temveč za časovno neomejeni ekonomski ukrep, ki ne prestane testa sorazmernosti.

2.Pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti lahko da, kdor izkaže svoj pravni interes ob vložitvi pobude (prvi odstavek 24. člena Zakona o Ustavnem sodišču, Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo, 109/12, 23/20 in 92/21 – v nadaljevanju ZUstS). Po drugem odstavku navedenega člena je pravni interes podan, če predpis ali splošni akt, izdan za izvrševanje javnih pooblastil, katerega oceno pobudnik predlaga, neposredno posega v njegove pravice, pravne interese oziroma v njegov pravni položaj.

3.Izpodbijana določba Odloka je, kakor navajata tudi sami pobudnici, prenehala veljati že pred začetkom postopka pred Ustavnim sodiščem. Ustavno sodišče praviloma presoja le veljavne predpise. Na podlagi 47. člena ZUstS lahko presoja neveljavne predpise, če niso bile odpravljene posledice protiustavnosti in nezakonitosti. Pobudnici dokazujeta, da so jima dohodki zaradi izpodbijanega ukrepa upadli tudi za polovico. Z navedenim po oceni Ustavnega sodišča nista izkazali izpolnjenosti pogoja iz prvega odstavka 47. člena ZUstS. Po ustaljeni ustavnosodni presoji mora namreč morebitna ugoditev pobudi in ugotovitev protiustavnosti izpodbijanega predpisa privesti do izboljšanja pobudnikovega pravnega položaja.[1] V obravnavanem primeru tudi morebitna ugotovitev protiustavnosti ter razveljavitev ali odprava izpodbijane določbe Odloka ne bi v ničemer spremenila pravnega položaja pobudnic.[2] Enako bi ostala tudi zatrjevana premoženjska škoda (tj. upad prihodkov), ki jo pobudnici navajata kot škodljivo posledico protiustavnosti. V takem položaju imajo pobudniki na razpolago pravdne postopke, v katerih lahko zavarujejo svoj pravni položaj in dosežejo odpravo zatrjevanih posledic protiustavnosti.[3] Ker pobudnici ne izkazujeta pravovarstvene potrebe, ki jo prvi odstavek 47. člena ZUstS določa kot pogoj za začetek postopka za oceno ustavnosti sicer že neveljavne določbe, je Ustavno sodišče pobudo zavrglo.

4.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi tretjega odstavka 25. člena ZUstS in tretje alineje tretjega odstavka v zvezi s petim odstavkom 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 86/07, 54/10, 56/11, 70/17 in 35/20) v sestavi: predsednik dr. Matej Accetto ter sodnici in sodniki dr. Rok Čeferin, dr. Rajko Knez, dr. Špelca Mežnar, dr. Marijan Pavčnik, Marko Šorli in dr. Katja Šugman Stubbs. Sklep je sprejelo soglasno.

dr. Matej Accetto Predsednik

[1]Tako npr. v odločbi Ustavnega sodišča št. U-I-232/99 z dne 22. 5. 2003 (Uradni list RS, št. 54/03, in OdlUS XII, 46), 8. točka obrazložitve, in sklepu Ustavnega sodišča št. U-I-109/17, Up-594/17 z dne 2. 3. 2020, 7. točka obrazložitve.

[2]Enako v sklepu Ustavnega sodišča št. U-I-840/21 z dne 25. 1. 2022, 5. točka obrazložitve.

[3]Prim. tudi sklepa Ustavnega sodišča št. U-I-490/20 z dne 20. 12. 2021, 3. in 5. točka obrazložitve, ter št. U-I-121/21 z dne 14. 6. 2021, 3. točka obrazložitve in tam navedena sodna praksa.