Jedro

Sedmega odstavka 163. člena ZPP ni mogoče uporabiti v primerih, kadar stranka priglasi stroškovnik še pred izdajo sklepa o ustavitvi postopka.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrglo tožničin predlog za povrnitev stroškov postopka.

2. Tožnica v pravočasni pritožbi navaja, da je sodišče prve stopnje 9. 12. 2011 izdalo sodbo na podlagi pripoznave in nato 19. 1. 2012 zaradi umika tožbe še izpodbijani sklep. Tožnica je 21. 2. 2012 v spis vložila predlog za povrnitev stroškov postopka, a ga je sodišče prve stopnje zavrglo iz razloga, ker naj bi bil prepozen. Tožnica je stroškovnik predložila že k tožbi, zato meni, da sodišče prve stopnje ni imelo razloga za uporabo sedmega odstavka 163. člena ZPP, saj so bili stroški priglašeni pravočasno, pri čemer bi lahko sodišče prve stopnje njihovo upravičenost presojalo vsaj v tožbi priglašenem obsegu. S tem, ko je sodišče prve stopnje napačno uporabilo materialno pravo, je zagrešilo relativno bistveno kršitev postopka, kar vpliva na zakonitost in pravilnost izpodbijanega sklepa. Predlaga, da višje sodišče njeni pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni, podrejeno, da ga razveljavi in vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje je 9. 12. 2011 izdalo sodbo na podlagi pripoznave, s katero je tožbenemu zahtevku delno ugodilo, v preostanku pa je postopek s sklepom z dne 19. 1. 2012 zaradi delnega umika tožbe ustavilo. Sklep o delni ustavitvi postopka (ki predstavlja zadnjo odločitev sodišča prve stopnje) je bil tožnici vročen 23. 1. 2012 (vročilnica na list. št. 77), tožnica pa je stroškovnik v spis vložila 21. 2. 2012, tj. 29 dni po prejemu sklepa.

5. Pritožbeno sodišče soglaša s pritožnico, da sedmega odstavka 163. člena ZPP ni mogoče uporabiti v primerih, kadar stranka priglasi stroškovnik še pred izdajo sklepa o ustavitvi postopka. V konkretnem primeru je tožnica stroške nagrade za postopek na prvi stopnji, sodno takso in pavšalni znesek za materialne stroške, skupaj z DDV (sicer vse nespecificirano) priglasila že v tožbi, stroške nagrade za posel ter za pristop na narok pa šele s stroškovnikom z dne 21. 2. 2012. 6. Glede na dejstvo, da je tožnica določene stroške priglasila že v tožbi, je sodišče prve stopnje v delu, ki se nanaša na te stroške, nepravilno uporabilo materialno pravo, saj bi moralo stroškovnik z dne 21. 2. 2012 v tem delu šteti kot predlog za izdajo dopolnilnega sklepa (prvi odstavek 325. člena v zvezi s 332. členom ZPP). Toda tudi za predlog za izdajo dopolnilnega sklepa zakon določa petnajstdnevni prekluzivni rok od prejema sodne odločbe (prvi odstavek 325. člena ZPP), zato je izpodbijana odločitev sodišča prve stopnje kljub vsemu pravilna.

7. Glede preostalih priglašenih stroškov, tj. tistih, ki jih je tožnica priglasila šele v stroškovniku 21. 2. 2012, pa pritožbeno sodišče pritrjuje razlogovanju sodišča prve stopnje ter se v tem obsegu, v izogib ponavljanju, v celoti sklicuje na razloge izpodbijanega sklepa. Sodišče prve stopnje je zavrženje tožničinega predloga v tem delu pravilno utemeljilo na sedmem odstavku. 163. člena ZPP.

8. Na podlagi navedenega je višje sodišče tožničino pritožbo zavrnilo in ob odsotnosti kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), v skladu z 2. točko 365. člena ZPP v zvezi s peto alinejo prvega odstavka 358. člena ZPP potrdilo sklep sodišča prve stopnje.