Jedro

Kadar so dobave in storitve namenjene posameznim delom, se stroški zanje štejejo za skupne stroške pod pogojem, da naprave večstanovanjske stavbe ne omogočajo individualnega odjema in obračuna dobav ter storitev za posamezne dele.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sodba v izpodbijani I. in III. točka potrdi.

II. Vsaka stranka nosi svoje stroške pritožbenega postopka sama.

Obrazložitev

1. Na podlagi sklepa predsednika Vrhovnega sodišča Republike Slovenije št. Su 1706/2016 z dne 22. 9. 2016 je za sojenje v tej zadevi pristojno Višje sodišče v Ljubljani.

2. Z izpodbijano sodbo je sodišče odločilo, da je tožena stranka skupaj z A. A. dolžna plačati 102,38 EUR s pripadki, stroške izvršilnega postopka v znesku 17,54 EUR s pripadki in tožeči stranki povrniti nadaljnje pravdne stroške v znesku 62,01 EUR, vse s pripadki.

3. Odločitev sodišča v ugodilnem delu izpodbija tožena stranka. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbeni zahtevek zavrne.

4. Tožeča stranka je na pritožbo odgovorila in predlagala njeno zavrnitev.

5. Tožeča stranka izpodbija odločitev o stroških postopka, ker sodišče ni upoštevalo, da je bil delni umik tožbenega zahtevka posledica delne izpolnitve po vložitvi predloga za izvršbo.

6. Pritožbi nista utemeljeni.

7. V konkretnem primeru gre za spor v postopku majhne vrednosti, zato se sme izpodbijati odločitev sodišča samo zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in zaradi zmotne uporabe materialnega prava. S pritožbo tako ni mogoče izpodbijati dejanskih ugotovitev, niti uveljavljati relativnih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz 339. člena ZPP.

8. Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje sledi, da je tožeča stranka dobavitelj toplotne energije in vtožuje plačilo stroškov za opravljeno dobavo. Tožena stranka je lastnik stanovanja, v katerem je najemnik, ki je del stroškov poravnal po vložitvi predloga za izvršbo.

9. Tožena stranka je na podlagi določila petega odstavka 24. člena SZ-1, kot lastnik stanovanja, subsidiarno odgovarja zgolj za stroške, ki jih je mogoče opredeliti kot obratovalne stroške.

10. Obratovanje večstanovanjske stavbe je po tretjem odstavku 25. člena SZ-1 sklepanje in izvrševanje poslov, ki so potrebni za zagotavljanje pogojev za bivanje in osnovni namen več stanovanjske stavbe kot celote ter za uporabo skupnih delov večstanovanjske stavbe - to so zlasti zagotavljanje dobav in storitev za skupne dele. Kadar so dobave in storitve namenjene posameznim delom, se stroški zanje štejejo za skupne stroške pod pogojem, da naprave večstanovanjske stavbe ne omogočajo individualnega odjema in obračuna dobav ter storitev za posamezne dele.

11. Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje sledi, da je celotna stavba eno odjemno mesto, da kljub individualnemu obračunavanju stroškov dobave toplotne energije, ni mogoč individualni odjem za posamezno stanovanje. Ker v primeru skupnega odjemnega mesta ni mogoče natančno določiti porabljene toplotne energije za posamezno stanovanje, te stroške razdeli upravnik skladno s Pravilnikom o načinu delitve in obračunu stroškov za toploto v stanovanjskih in drugih stavbah z več odjemalci, oziroma skladno s Sporazumom, sklenjenim med etažnimi lastniki. Kadar imajo vsa stanovanja v stavbi skupno odjemno mesto, stroški dobavljene energije za posamezno stanovanje niso odvisni le od porabe v konkretnem stanovanju, ampak tudi od porabe v drugih stanovanjih in skupnih prostorih (lege stanovanja, količnikov in podobno). Zato v takšnih primerih določitev zneska, ki naj ga lastnik oziroma uporabnik stanovanja plača, ne predstavlja individualnega obračuna dobavljene toplotne energije v smislu določila tretjega odstavka 25. člena SZ-1. Vtoževani strošek predstavlja zgolj delež pri razdelitvi stroškov za ogrevanje vseh posameznih in skupnih delov stavbe.

12. Tožeča stranka je v pripravljalni vlogi z dne 1. 12. 2015 delno umaknila tožbeni zahtevek, brez navedbe razloga. Delni umik tožeče stranke, brez navedbe razloga, v smislu določila 158. člena ZPP, ki bi tožečo stranko opravičeval tudi do plačila teh stroškov postopka je tako šteti kot neuspeh tožeče stranke v tem delu.

13. Glede na vse navedeno pritožbene navedbe tožeče in tožene stranke niso utemeljene, in ker višje sodišče tudi ni ugotovilo tistih kršitev, na katere je v skladu z drugim odstavkom 350. člena ZPP dolžno paziti po uradni dolžnosti, je pritožbo obeh pravdnih strank zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP) potrdilo.

14. Ker nobena od pravdnih strank s pritožbo ni uspela, sami krijeta svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP).