Jedro

Tožba je nesklepčna takrat, kadar iz trditvene podlage tožeče stranke ne izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka, kar smiselno enako velja za pobotni ugovor. Nesklepčnost pomeni, da iz zatrjevanih dejstev ne izhaja pravna posledica, ki jo stranka uveljavlja.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Tožena stranka mora povrniti tožeči stranki 279,99 EUR pritožbenih stroškov, v roku 8 dni od prejema te sodne odločbe, v primeru zamude pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi za čas zamude.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo odločilo: (I.) da se zavrne pobotni ugovor tožene stranke v višini 3.228,12 EUR, (II.) da je tožena stranka dolžna plačati tožeči stranki znesek 3.547,03 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 8. 4. 2021 dalje do plačila, (III.) da je tožena stranka dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2. Zoper prvostopno sodišče se je pravočasno pritožila tožena stranka po pooblaščencu iz vseh treh pritožbenih razlogov po 338. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) ter predlagala, da se pritožbi ugodi in sodbo spremeni tako, da se zahtevek tožeče stranke zavrne, podredno pa, da se sodba razveljavi in vrne v ponovno odločanje. Priglasila je pritožbene stroške.

Navaja, da je prvostopno sodišče zavzelo materialno pravno napačno stališče, da je pobotni ugovor nesklepčen, da iz zatrjevanih dejstev ne izhaja pravna posledica, ki jo stranka uveljavlja. Napačno je opravilo preizkus ali podana trditvena podlaga zadošča. Glede obsega in višine škode je tožeča stranka podala zadostne trditve in je specificirala terjatev. Pojasnila je, v čem se kaže nekvaliteta dobavljenega blaga ter obseg škode, ki je nastal zaradi napake materiala in kaj posamezen strošek, ki ga uveljavlja kot škoda predstavlja ter višino škode. Ker je tožeča stranka del stroškov iz naslova reklamacije priznala, je temelj zahtevka za povračilo škode nesporen. Iz navedb tožene stranke izhaja utemeljenost zahtevka oziroma pobotnega ugovora. Posledično je napačna določitev sodišča o zavrnitvi dokaznih predlogov tožeče stranke iz razloga nesklepčnosti.

Dokazov priloženih drugi pripravljalni vlogi tožena stranka ni mogla predložiti prej, ker trditvena podlaga ni šla v tej smeri. Tožeča stranka je namreč tista, ki toži, tožena pa se zahtevku upira. Tožeča stranka je šele v vlogi 29. 9. 2021 navedla, da tožena stranka ni upravičena do povračila stroškov, ker jih ni izkazala.

Tožena stranka dodatno v spis vlaga dokazila o nastali škodi, ki jih poprej brez svoje krivde ni mogla predložiti in sicer delovne liste po katerih je naredila zlomljene odrezilne in stružne nože v vrednosti 1.550,00 EUR, ki bi jih sodišče moralo upoštevati, da se pravilno ugotovi dejansko stanje ter zadosti načelu materialne resnice.

3. Tožeča stranke je v odgovoru na pritožbo navedla, da gre za spor majhne vrednosti, v katerem sodbe ni mogoče izpodbijati zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (prvi odstavek 458. člena ZPP). Sklicuje se na 15. točko obrazložitve prvostopne sodbe in navaja, da tožena stranka ni podala trditev v vzročni zvezi med kršitvijo pogodbene obveznosti in zatrjevano škodo. Sicer je prvostopno sodišče pravilno ugotovilo glede predložitve dokazov, da je tožena stranka prekludirana. Skladno z določbo 451. člena ZPP mora tožena stranka predlagati vse dokaze v tožbi oziroma v odgovoru na tožbo. Po določbi četrtega odstavka 452. člena ZPP lahko tožena stranka v 8 dneh po prejemu pripravljalne vloge tožeče stranke vloži vlogo v kateri odgovori na navedbe tožeče stranke v njeni pripravljalni vlogi. Skladno z določbo 453. člena ZPP se dejstva in dokazi, ki jih stranka navaja v vlogah, ki niso navedene v prejšnjem členu, ne upoštevajo. Tožena stranka je že v ugovoru uveljavljala v pobot svojo terjatev in ni podala nobenih navedb ter dokazov v zvezi s to terjatvijo niti v prvi pripravljalni vlogi. Tožeča stranka je že v dopolnitvi tožbe navedla, da so zaračunani stroški občutno pretirani in da ni upravičena do tega plačila. Ne drži, da bi tožeča stranka šele v vlogi z dne 29. 9.2021 podala takšne trditve. Tožena stranka bi morala vse svoje trditve glede obstoja in višine pobotnega ugovora navesti v prvi pripravljalni vlogi. Prvostopno sodišče je z drugo pripravljalno vlogo z dne 13. 10. 2021 pravilno upoštevalo, da je vložena prepozno upoštevaje določbe 451. do 453. člena ZPP in jih iz tega razloga ni upoštevalo. Navedbe, da dokazov brez svoje krivde ni mogla predložiti prej, so pavšalni, neobrazloženi in neupoštevni. Ker teh dokazov v pritožbi ni predložila pravočasno, jih sodišče ne more upoštevati. Opozarja še, da pobotni ugovor tudi iz materialnopravnih razlogov ni utemeljen, saj je tožeča stranka svojo odgovornost za napake omejila skladno z določbo 466. člena OZ.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da gre v obravnavani zadevi za gospodarski spor majhne vrednosti. Uporabljajo se določbe Zakona o pravdnem postopku, ki ureja postopek v gospodarskih sporih (od 480. do 496. člena ZPP). Ker se tožbeni zahtevek nanaša na denarno terjatev, ki ne presega 4.000,00 EUR, se uporabljajo določbe, ki urejajo postopek v sporih majhne vrednosti (od 442. do 458. člena ZPP). Zoper sodbo izdano v postopku v sporih majhne vrednosti, se je dovoljeno pritožiti zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP in zmotne uporabe materialnega prava (prvi odstavek 458. člena ZPP).

6. Prvostopno sodišče je ugodilo tožbenemu zahtevku tožeče stranke in naložilo toženi stranki v plačilo 3.547,03 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 8. 4. 2021 dalje do plačila. Kot relevantno pravno podlago je štelo prodajno pogodbo (435. člen Obligacijskega zakonika, v nadaljevanju OZ). Zavrnilo1 pa pobotni ugovor tožene stranke iz razloga nesklepčnosti. Dejansko stanje je razvidno iz prvostopne sodbe in ga sodišče na tem mestu ne povzema, se pa opredeljuje do pritožbenih navedb.

7. Pritožba izrecno navaja, da izpodbija prvostopno sodbo v celoti, zato je predmet pritožbenega preizkusa izpodbijana sodba v celoti (prvi odstavek 350. člena ZPP).

8. Pritožba ima sicer prav, da je prvostopno sodišče materialnopravno napačno zaključilo, da je pobotni ugovor tožene stranke nesklepčen. Tožba je nesklepčna takrat, kadar iz trditvene podlage tožeče stranke ne izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka, kar smiselno enako velja za pobotni ugovor. Nesklepčnost pomeni, da iz zatrjevanih dejstev ne izhaja pravna posledica, ki jo stranka uveljavlja.

9. V konkretnem primeru je prvostopno sodišče ugotovilo v 13., 14. in 15. točki obrazložitve, da tožena stranka uveljavlja ugovor pobotanja v pravdi (319. člen ZPP) v višini 3.228,12 EUR kot materialno škodo, ki jo je toženi stranki povzročilo blago z napako, za katerega je tožeča stranka delno priznala reklamacijo in izdala dobropis. Del terjatve v znesku 250,00 EUR + 22% DDV (administrativni stroški), ki jo tožena uveljavlja v pobot, je tožeča stranka že poravnala z izdanim dobropisom z dne 25. 3. 2021 v prilogi A24, kar pomeni, da strošek v navedeni višini ne obstoji, zato v tem delu v pobot uveljavljena terjatev tožene stranke ne obstoji. Prav tako je glede škode zaradi loma odrezilnih in stružnih nožev, ploščic v višini 1.550,00 EUR + 22 % DDV prvostopno sodišče ugotovilo, da tožena stranka ni pravočasno predložila dokazov, ki bi to škodo dokazovali in škoda ni dokazana. Tudi škode zaradi počasnejših ciklov pri obdelavi obdelovancev v višini 720,00 EUR + 22 % DDV, tožena stranka ni dokazala, saj ni ponudila nobenih dokazov. Prav tako ni ponudila nobenih dokazov glede 45 odpadnih kosov, vsak v vrednosti 2,80 EUR, kar znaša 126,00 EUR. Glede na navedeno tožena stranka škode v višini 3.228,12 EUR, ki jo je uveljavljala s pobotnim ugovorom ni dokazala in je odločitev prvostopnega sodišča o zavrnitvi pobotnega ugovora pravilna, le iz drugih materialno pravnih razlogov.

10. Pritožbene navedbe, da je posledično napačna odločitev sodišča o zavrnitvi dokaznih predlogov tožene stranke iz razloga nesklepčnosti, so nekonkretizirane do te mere, da se pritožbeno sodišče do njih ne more opredeliti. Na nekonkretizirane trditve pritožbeno sodišče ne more odgovarjati, kar še posebej velja za pritožbene razloge, na katere sodišče ne pazi po uradni dolžnosti.

11. S pritožbenimi navedbami, da je tožena stranka v drugi pripravljalni vlogi, pravočasno predložila dokaze, ki jih ni mogla predložiti prej, saj je tožeča stranka šele v vlogi 29. 9. 2021 navedla, da tožena stranka ni upravičena do povračila stroškov, pritožba uveljavlja relativno bistveno kršitev določb pravdnega postopka po prvem odstavku 339. člena ZPP, ki pa ni dovoljen pritožbeni razlog v gospodarskih sporih majhne vrednosti (458. člen ZPP).

12. Tudi sicer očitane kršitve določb 451. do 453. člena ZPP glede vlog in prekluzije dokazov niso utemeljene. Tožeča stranka je že v dopolnitvi tožbe navedla, da so zahtevani stroški neizkazani, pretirani in da tožena stranka ni upravičena do plačila teh stroškov. Tožena stranka bi torej morala glede na določbo 451. člena ZPP, v zvezi z 452. in 453. členom ZPP, najpozneje v odgovoru na dopolnitev tožbe, v prvi pripravljalni vlogi 15. 9. 2021, navesti in predložiti vsa dokazila glede obstoja in višine pobotnega ugovora, ne pa šele v drugi pripravljalno vlogi 13. 10. 2021, kar je prvostopno sodišče pravilno ocenilo kot prepozno in teh dokazov ni upoštevalo. Tožena stranka tudi ni navedla razlogov, zakaj teh dokazov brez svoje krivde ni mogla predložiti pravočasno.

13. S pritožbenimi navedbami, da v spis vlaga dokazila o nastali škodi, ki jih brez svoje krivde ni mogla priložiti in prilaga delovne naloge v prilogi B 12 do B 18, po katerih je naredila zlomljene odrezilne in stružne nože v višini 1.550,00 EUR, pritožba navaja novote, za katere ne pojasni zakaj jih brez svoje krivde ni mogla pravočasno navesti in predložiti pred sodišče prve stopnje. Gre za nedopustne pritožbene novote (337. člen ZPP), ki jih pritožbeno sodišče ne more upoštevati.

14. Pritožbeno sodišče je opravilo še preizkus izpodbijane sodbe glede pritožbenih razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP). V postopku na prvi stopnji po uradni dolžnosti upoštevanih postopkovnih kršitev pritožbeno sodišče ni našlo. Ob ugotovljenih dejstvih, ki so razvidne iz izpodbijane sodbe, je sodišče prve stopnje materialno pravo pravilno uporabilo. Skladno z navedenim je pritožbeno sodišče pritožbo tožene stranke zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

15. O stroških pritožbenega postopka je pritožbeno sodišče odločalo v skladu s prvim odstavkom 165. člena (prvim odstavkom 154. člena in 155. člena ZPP). Tožena stranka, ki s pritožbo ni uspela sama nosi pritožbene stroške.

16. Mora pa tožeči stranki povrniti stroške v zvezi s potrebnim odgovorom na pritožbo. Tožeči stranki se prizna za odgovor na pritožbo 375 točk (tarifa št. 22/1 OT), ter 7,5 točk materialnih stroškov (11/3 člen OT), 22 % DDV, kar ob vrednosti točke (glej 12., 13. in 14. člen Odvetniške tarife v višini 0,60 EUR skupaj znaša 279,99 EUR.

17. Tožena stranka mora povrniti tožeči stranki 279,99 EUR pritožbenih stroškov, v roku 8 dni od prejema te sodne odločbe, v primeru zamude pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi za čas zamude.

1 Pravilno bi se izrek v primeru zavrnitve pobotnega ugovora glasil, da ne obstoji v pobot uveljavljena terjatev tožene stranke. Pobotni ugovor je namreč obrambno sredstvo tožene stranke.