Jedro

Prednostne terjatve v postopku zaradi insolventnosti, torej tudi v postopkih osebnega stečaja (5. člen ZFPPIPP) so določene v prvem in drugem odstavku 21. člena ZFPPIPP, v postopku osebnega stečaja pa se, skladno s posebnimi pravili za prednostne terjatve iz 390. člena ZFPPIPP, iz stečajne mase kot prednostne terjatve poleg navedenih (torej poleg terjatev iz prvega in drugega odstavka 21. člena tega zakona) plačajo tudi terjatve, ki so kot prednostne specialno določene v prvem odstavku tega člena. Terjatve iz prvega odstavka 390. člena so torej le tiste, ki so v prvem odstavku 390. člena ZFPPIPP specialno določene kot prednostne. Drugačno razlago od izpodbijane narekuje tudi novela ZFPPIPP-G, po kateri se v drugem odstavku 408. člena ZFPPIPP v napovednem stavku besedilo „prvega odstavka 21. člena“ nadomesti z besedilom „prvega in drugega odstavka 21. člena“ in s tem, kot izhaja tudi iz zakonodajnega gradiva, širi terjatve, za katere ne učinkuje odpust obveznosti, tudi na terjatve za plačilo neplačanih prispevkov iz drugega odstavka 21. člena ZFPPIPP.

Izrek

I. Tožbi se ugodi. Sklep Finančne uprave Republike Slovenije št. DT 4934 – 35289/2017-1 15 z dne 27. 2. 2017 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 285,00 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je prvostopni organ zoper tožnika začel davčno izvršbo dolgovanega zneska obveznosti, ki po izvršilnih naslovih (Obračunih davčnih odtegljajev od dohodkov iz delovnega razmerja REK-1 in Obračunih prispevkov za socialno varnost za zasebnike - OPSVZ), navedenih v izreku, na dan izdaje sklepa z zamudnimi obrestmi in stroški sklepa, znaša skupaj 8.267,93 EUR, z rubežem tožnikovih denarnih prejemkov pri delodajalcu oziroma izplačevalcu A.A. 2. Ministrstvo za finance je z odločbo št. DT 499-29-240/2017-2 z dne 20. 4. 2017 pritožbo tožnika kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo kot pravilen in skladen z določbami Zakona o davčnem postopku (v nadaljevanju ZDavP-2), ki se nanašajo na davčno izvršbo. V zvezi z ugovorom tožnika, da gre za obveznosti, ki so mu bile na podlagi 408. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju ZFPPIPP) v postopku osebnega stečaja odpuščene, pa tožena stranka ugotavlja, da gre za prisilno izterjavo obveznosti iz naslova prispevkov za socialno varnost za zasebnike za obdobje od decembra 2010 do marca 2011, obveznosti iz naslova prispevkov za socialno varnost za zaposlene za obdobje od oktobra 2010 do februarja 2011 ter obveznosti iz naslova akontacije dohodnine od dohodkov iz zaposlitve za januar in februar 2011. Postopek osebnega stečaja nad tožnikom je bil začet 25. 3. 2011. Dne 26. 8. 2015 je sodišče izdalo sklep o odpustu obveznosti, po katerem se odpustijo obveznosti stečajnega dolžnika (1. točka), pri čemer odpust učinkuje za vse navadne in podrejene terjatve upnikov, ki so nastale do 25. 3. 2011 (2. točka). Sklenilo je še, da s pravnomočnostjo tega sklepa preneha upnikova pravica sodno uveljavljati plačilo terjatve iz 2. točke izreka v delu, v katerem do pravnomočnosti tega sklepa ni bila plačana, razen terjatev, ki se lahko plačajo iz premoženja stečajnega dolžnika, ki spada v stečajno maso v tem postopku osebnega stečaja, v skladu s 410. členom ZFPPIPP (3. točka).

3. Sklep o odpustu obveznosti je bil v konkretnem primeru izdan 26. 8. 2015, torej pred uveljavitvijo Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (Uradni list RS, št. 27/16, v nadaljevanju ZFPPIPP-G), kar pomeni, da je potrebno upoštevati določbe 408. člena ZFPPIPP o učinkih odpusta obveznosti, kot so veljale v času izdaje sklepa o odpustu obveznosti in po katerih odpust obveznosti ne učinkuje za prednostno terjatev iz prvega odstavka 21. člena in prvega odstavka 390. člena tega zakona. Čeprav so z novelo ZFPPIPP-G med terjatve, na katere odpust obveznosti ne učinkuje, izrecno dodane prednostne terjatve iz drugega odstavka 21. člena zakona, takšna sprememba po oceni pritožbenega organa ne more vplivati na odločitev. Drugi odstavek namreč že od začetka uporabe zakona (1. 10. 2008) določa, da odpust obveznosti ne učinkuje za prednostne terjatve iz prvega odstavka 21. člena tega zakona in za prednostne terjatve iz prvega odstavka 390. člena tega zakona, slednji pa kot prednostne terjatve našteva tako terjatve iz prvega kot tudi terjatve iz drugega odstavka 21. člena. To pomeni, da je treba kot terjatve, na katere odpust obveznosti ne učinkuje, poleg terjatev iz prvega odstavka 21. člena ZFPPIPP šteti tudi prednostne terjatve za plačilo prispevkov, ki so nastale v zadnjem letu pred začetkom stečajnega postopka.

4. Obveznosti, ki se prisilno izvršujejo, so po ugotovitvi tožene stranke nastale eno leto pred začetkom osebnega stečaja (v obdobju od 25. 3. 2010 do začetka osebnega stečaja 25. 3. 2011) in imajo v skladu z določbo 21. člena ZFPPIPP naravo prednostnih terjatev, na katere odpust obveznosti po določbah 2. odstavka 408. člena v zvezi s 390. členom ZFPPIPP ne učinkuje. Zato po presoji tožene stranke tudi ni zakonskih ovir za izdajo izpodbijanega sklepa.

5. Tožnik vlaga tožbo v upravnem sporu. Sodišču predlaga, da izpodbijani sklep odpravi in zadevo vrne organu prve stopnje v ponovno odločanje oziroma podredno, da odločitev spremeni tako, da odprte obveznosti obračuna skladno z upoštevnim zakonom. Obveznosti, ki se izterjujejo, se nanašajo na obdobje od 19. 11. 2010 do 16. 4. 2011, in sicer po vrsti obveznosti predstavljajo prispevke za zdravstveno zavarovanje od zaposlenih pri fizičnih osebah, prispevke za poškodbe pri delu in poklicne bolezni, prispevke za pokojninsko in invalidsko zavarovanje in prispevke za starševsko varstvo itd. Med temi prispevki so tudi prispevki za zasebnike, torej tožnika osebno kot samostojnega podjetnika, katerih pa ni mogoče šteti med prednostne terjatve po prvem odstavku 21. člena ZFPPIPP. Odpust obveznosti po ZFPPIPP-G ne učinkuje za prednostne terjatve iz prvega in drugega odstavka 21. člena ZFPPIPP, vendar je pri tem treba upoštevati, da je novela pričela veljati 26. 4. 2016, kar je po pravnomočnosti sklepa o odpustu obveznosti (11. 9. 2015) in zato odločitve z njo ni mogoče utemeljevati. Poleg tega je novela prinesla spremembo v 1. točki prvega odstavka 21. člena ZFPPIPP, saj se je besedna zveza „za zadnje tri mesece“ zamenjala z besedilom „za zadnjih šest mesecev“, kar v izpodbijani odločitvi ni bilo upoštevano. Navedeno pomeni, da tožena stranka od tožnika ne more zahtevati obveznosti med obdobjem od 19. 11. 2010 dalje do 16. 4. 2011, marveč le za obdobje 3 mesecev pred začetkom stečajnega postopka. Poleg tega gre v konkretnem primeru za prispevke zasebnika, ki ne predstavljajo prispevkov po prvem odstavku 21. člena ZFPPIPP oziroma iz 390. člena ZFPPIPP in zato odpust obveznosti zanje nedvomno učinkuje (tako tudi sodba naslovnega sodišča I U 1512/2015).

6. Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri izpodbijani odločitvi in pri razlogih. V zvezi s tožbenimi ugovori poudarja, da odločitev ni utemeljena z novelo ZFPPIPP-G, temveč da temelji na določbi 408. člena ZFPPIPP, kot je veljala pred uveljavitvijo novele ZFPPIPP-G. Pri svojo odločitvi pa se je tožena stranka oprla na stališče sodne prakse (sodbi Upravnega sodišča II U 15/2016 in II U 466/2015). Predlaga zavrnitev tožbe.

7. Tožba je utemeljena.

8. Sodišče ugotavlja, da izpodbijana odločitev temelji na določbah ZFPPIPP, veljavnih pred uveljavitvijo novele ZFPPIPP-G, zato drugačnemu tožbenemu zatrjevanju ni mogoče slediti.

9. Izterjava akontacije dohodnine od dohodkov iz zaposlitve za mesec januar in februar 2011 ni sporna. Sporna je izterjava prispevkov za socialno varnost za zaposlene za obdobje, ki presega zadnje tri mesece pred začetkom postopka osebnega stečaja in izterjava prispevkov za socialno varnost za zasebnike, torej izterjava terjatev iz naslova neplačanih prispevkov iz drugega odstavka 21. člena ZFPPIPP - terjatev za plačilo prispevkov, ki so nastale v zadnjem letu pred začetkom stečajnega postopka. Sporno v tej zvezi je vprašanje, ali zanje odpust terjatev učinkuje, torej uporaba prava, konkretno razlaga določb drugega odstavka 408. člena ZFPPIPP, kot je veljal do uveljavitve novele ZFPPIPP-G, in sicer tistih, po katerih odpust obveznosti ne učinkuje za prednostne terjatve iz prvega odstavka 21. člena in prvega odstavka 390. člena tega zakona.

10. Prednostne terjatve v postopku zaradi insolventnosti, torej tudi v postopkih osebnega stečaja (5. člen ZFPPIPP) so določene v prvem in drugem odstavku 21. člena ZFPPIPP, v postopku osebnega stečaja pa se, skladno s posebnimi pravili za prednostne terjatve iz 390. člena ZFPPIPP, iz stečajne mase kot prednostne terjatve poleg navedenih (torej poleg terjatev iz prvega in drugega odstavka 21. člena tega zakona) plačajo tudi terjatve, ki so kot prednostne specialno določene v prvem odstavku tega člena. Terjatve iz prvega odstavka 390. člena so torej le tiste, ki so v prvem odstavku 390. člena ZFPPIPP specialno določene kot prednostne. Tako razlago potrjuje tudi besedilo drugega odstavka 408. člena ZFPPIPP, po katerem (pred uveljavitvijo novele G) odpust obveznosti ne učinkuje za prednostne terjatve iz prvega odstavka 21. člena in prvega odstavka 390. člena tega zakona. Ob razlagi 390. člena, na kateri je utemeljena izpodbijana odločitev in po kateri so terjatve iz prvega in drugega odstavka 21. člena ZFPPIPP kot prednostne določene v prvem odstavku 390. člena, je navedba terjatev iz prvega odstavka 21. člena v tej določbi povsem nepotrebna. Drugačno razlago od izpodbijane pa končno narekuje tudi novela ZFPPIPP-G, po kateri se v drugem odstavku 408. člena ZFPPIPP v napovednem stavku besedilo „prvega odstavka 21. člena“ nadomesti z besedilom „prvega in drugega odstavka 21. člena“ in s tem, kot izhaja tudi iz zakonodajnega gradiva, širi terjatve, za katere ne učinkuje odpust obveznosti, tudi na terjatve za plačilo neplačanih prispevkov iz drugega odstavka 21. člena ZFPPIPP.

11. Iz navedenih razlogov to sodišče (enako kot v zadevi I U 360/2017), ni moglo slediti stališču sodne prakse, ki je bilo zavzeto v zadevah, na katere se v izpodbijani odločbi in v odgovoru na tožbo sklicuje tožena stranka.

12. Ker odločitev po navedenem temelji na napačni uporabi določb ZFPPIPP, je sodišče tožbi ugodilo, izpodbijani sklep odpravilo na podlagi 4. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) in zadevo vrnilo organu prve stopnje, da v zadevi ponovno odloči skladno s pravnim stališčem te sodbe.

13. Odločitev o stroških postopka temelji na tretjem odstavku 25. člena ZUS-1 in prvem odstavku 3. člena Pravilnika o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu.

14. Glede na nesporne dejanske okoliščine, ki so podlaga za odločitev, je sodišče na podlagi prvega odstavka 59. člena ZUS-1 v zadevi odločilo na nejavni seji.