Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

UPRS Sodba I U 1134/2017-21

ECLI:SI:UPRS:2018:I.U.1134.2017.21 Upravni oddelek

izvršitev odločb ESČP sodba ESČP v zadevi Ališić in drugi pravice in obveznosti po ZNISESČP verifikacija stare devizne vloge
Upravno sodišče
2. julij 2018
Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

Jedro

Med strankama je sporno, ali gre tožnici celotno stanje deviznih vlog na dan 4. 6. 2001, kot izhaja iz predmetnih deviznih knjižic, ali pa ji gre skladno s pripadajočim dednim deležem zgolj ena sedmina stanja predmetnih deviznih vlog na dan 31. 12. 1991, na katerega se obračunajo obresti skladno s 3. členom ZNISESČP. Iz prvega odstavka 2. člena ZNISESČP izhaja, da je pravno relevantno zgolj stanje deviznih vlog na dan 31. 12. 1991, zato je tožena stranka v izpodbijani odločbi tožnici pravilno priznala, skladno s pripadajočim dednim deležem, zgolj eno sedmino stanja deviznih vlog na dan 31. 12. 1991, in ne celotno stanje, kot izhaja iz deviznih knjižic na dan 4. 6. 2001.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Tožena stranka je v zadevi verifikacije deviznih vlog z izpodbijano odločbo odločila, da Republika Slovenija prevzame izpolnitev obveznosti Ljubljanske banke d. d. Ljubljana, Glavna podružnica Zagreb do tožnice, ki je upravičenka iz naslova izplačila glavnice neizplačanih starih deviznih vlog št. ... in št. ... v višini 621,69 EUR in obresti, obračunane do dneva izdaje odločbe, v višini 293,43 EUR, skupaj 915,12 EUR.

2. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je tožena stranka v zvezi z zahtevo za verifikacijo (v nadaljevanju zahteva) tožnice, izdala informativni izračun št. 0041-2358/2016/3 (v nadaljevanju informativni izračun), zoper katerega je pooblaščenec tožnice vložil ugovor iz razloga, ker priznani znesek naj ne bi bil skladen z zneskom, ki naj bi se nanašal na neizplačani predmetni devizni vlogi. Skladno s priloženimi fotokopijami deviznih knjižic, naj bi na dan 4. 6. 2001 na devizni vlogi št. ... znašalo stanje 6.099,51 CAD, na devizni vlogi št. ... pa stanje 1.130,83 DEM. Navedenima zneskoma pa bi bilo treba obračunati še pripadajoče obresti do leta 2017. Pooblaščenec predlaga, da se izda nov informativni izračun, s katerim naj bi se ugotovil točen znesek. Tožena stranka ugotavlja, da ugovor ni utemeljen. Na podlagi podatkov, ki jih je toženi stranki posredovala tožnica in na podlagi podatkov in dokumentov, ki jih je v skladu z 9. členom Zakona o načinu izvršitve sodbe Evropskega sodišča za človekove pravice v zadevi številka 60642/08 (v nadaljevanju ZNISESČP) toženi stranki dala na razpolago Ljubljanska banka d.d. Ljubljana (v nadaljevanju banka), je tožena stranka ugotovila, da je bil imetnik predmetnih deviznih vlog na dan 31. 12. 1991 A.A., po katerem je na podlagi oporoke z dne 17. 5. 1993 njegovo premoženje, vključno s predmetnima deviznima vlogama, podedovala B.B. Na podlagi oporoke po B.B., prav tako z dne 17. 5. 1993, v povezavi s sodnim potrdilom o imenovanju upravitelja zapuščine po B.B. z dne 18. 12. 2001 pa je njeno premoženje, vključno s predmetnima deviznima vlogama, v deležu ene sedmine podedovala tožnica. Tožena stranka je glede na določilo prvega odstavka 2. člena ZNISESČP ugotovila stanje neizplačanih starih deviznih vlog tožnice na dan 31. 12. 1991. Na podlagi podatkov, ki jih je posredovala tožnica in na podlagi podatkov, pridobljenih v skladu z 9. členom ZNISESČP, je tožena stranka ugotovila, da je priznano stanje devizne vloge na dan 31. 12. 1991 na devizni knjižici št. ... 0,02 CAD in 142,64 DEM, na devizni knjižici št.... pa 0,00 DEM in 766,11 CAD, pri čemer seštevek priznanih stanj za valuto DEM znaša 142,64 DEM (72,93 EUR), seštevek priznanih stanj za valuto CAD pa 766,13 CAD (548,76 EUR). Podlaga za obračun obresti od priznanih zneskov pa je prvi odstavek 3. člena ZNISESČP, pri čemer obresti od priznanega zneska 72,93 EUR znašajo 34,42 EUR, obresti od priznanega zneska 548,76 EUR pa 259,01 EUR. Obresti so obračunane do dneva izdaje odločbe.

3. Tožnica se s takšno odločitvijo ne strinja ter vlaga tožbo iz vseh razlogov, in sicer v delu, ki se nanaša na višino priznanega zneska. Navedeni znesek ne ustreza znesku, ki bi ga tožena stranka morala izplačati glede na stanje na dan 4. 6. 2001 na relevantnih bančnih računih. Na zneske je treba obračunati tudi predpisane obresti, obračunane do leta 2017. Navedeno dokazujejo kopije bančne knjižice, ki se nahajajo v upravnem spisu. Tožnica predlaga, da se izpodbijana odločba tožene stranke odpravi in se zadeva vrne v ponovno odločanje toženi stranki ter zahteva plačilo stroškov postopka.

4. Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri razlogih iz obrazložitve izpodbijane odločbe ter ponovno navede, da je bilo skladno s predloženo oporoko po A.A. sedem dedičev, vsak do ene sedmine, zaradi česar je bila tožnici priznana ena sedmina relevantnega stanja predmetnih deviznih vlog. Ker je bilo iz predloženih deviznih knjižic razvidno stanje na dan 31. 12. 1991 zgolj na devizni knjižici št. ..., in še to zgolj za valuto DEM (v višini 998,47 DEM), je tožena stranka na podlagi 9. člena ZNISESČP ostale podatke pridobila od banke. Zato je bilo priznano stanje valut, kot je bilo razvidno iz baze podatkov banke, na zneske katerih pa so obračunane še obresti v skladu s 3. členom ZNISESČP. Zneski, ki jih tožnica navaja v ugovoru, so zneski s pripisanimi bančnimi obrestmi do leta 2000. Za postopek verifikacije so obresti, pripisane s strani banke za obdobja po 31. 12. 1991, irelevantne, saj je relevantno zgolj stanje na dan 31. 12. 1991 (torej stanje s pripisanimi obrestmi za leto 1991), na katerega se obračunajo obresti v skladu s 3. členom ZNISESČP. 5. V pripravljalni vlogi tožnica navaja, da izpodbijane odločbe ni mogoče preizkusiti oziroma si obrazložitev odločbe prihaja v nasprotje. Iz izpodbijane odločbe namreč ni razvidno, kolikšen znesek je ugotovljen na hranilnih knjižicah. Iz odločbe izhaja, da je bilo na presečni dan na knjižici št. ... stanje 142,64 DEM in na knjižici št. ... stanje 766,11 CAD. Kolikor bi bilo takšno dejansko stanje pravilno, bi bila ob stališču tožene stranke, da tožnici kot sodedinji pripada le sedmina zapuščine, tožnici priznana le sedmina navedenih zneskov, povečanega za obresti. Izpodbijana odločba pa je tožnici priznala celoten znesek na knjižicah ugotovljenega stanja, povečanega za obresti. Iz tega se lahko sklepa, da je bilo stanje na hranilnih knjižicah vsaj sedemkrat večje od zneskov, ugotovljenih v odločbi, vendar tega ni mogoče z gotovostjo ugotoviti. Ugotovitev točnega zneska na hranilnih knjižicah je predpogoj za presojo, kolikšen delež od zneska na knjižici (povečanega za obresti) pripada tožnici. Tožena stranka se v odločbi sicer sklicuje na podatke, ki jih je posredovala banka, vendar v odločbi teh podatkov ne razkrije. Ker v izpodbijani odločbi manjkajo pravilno ugotovljeni zneski na hranilnih knjižicah, izpodbijane odločbe ni mogoče preizkusiti, zaradi česar je obremenjena z absolutno bistveno kršitvijo določb upravnega postopka po 7. točki drugega odstavka 237. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP).

6. Tožnica nadalje navaja, da je bilo dejansko stanje glede na dokumentacijo, ki je bila predložena, ugotovljeno nepopolno. Tožena stranka je sicer pravilno ugotovila, da gre tožnici glede na oporoko po A.A. in B.B. delež do ene sedmine zapuščine. Tožena stranka pa ni ugotovila, da je v oporoki zapisano, da je za izvršiteljico oporoke določena C.C., ki bi lahko zahtevala verifikacijo neizplačane stare devizne vloge za celotni delež zapuščine, ter da tožena stranka ni upoštevala pooblastila z dne 28. 11. 2015, s katerim C.C. pooblašča tožnico za dvig vseh sredstev na obeh hranilnih knjižicah. Zato je tožnica upravičena, da prejme celotna sredstva na računu oziroma zahteva izplačilo teh sredstev od tožene stranke. Kolikor je tožena stranka štela, da je vloga tožnice glede zgornjih vprašanj nejasna, bi morala tožnico pozvati na dopolnitev, pa tega ni storila in s tem zagrešila bistveno kršitev določb upravnega postopka. Kolikor pa je bila tožena stranka mnenja, da tožnica na podlagi omenjenega pooblastila ni upravičena zahtevati verifikacije in s tem dviga sredstev, bi morala tožnico pozvati na popravo vloge na način, da bi bila v vlogi navedena pravilna stranka C.C., tožnica pa kot pooblaščenka, oziroma na popravo vloge pozvati C.C. Ker tega tožena stranka ni storila, je zagrešila bistveno kršitev določb upravnega postopka. S tem, ko je tožena stranka kljub prejeti dokumentaciji opustila dolžnost ugotoviti resnično dejansko stanje in v ta namen ugotoviti vsa dejstva, pomembna za izdajo odločbe, je tožena stranka prekršila načelo materialne resnice.

7. Tožena stranka v pripravljalni vlogi še dodaja, da je bilo stanje na dan 31. 12. 1991 na devizni knjižici št. ... 5.362,78 CAD in 0,02 DEM, stanje na devizni knjižici št. ... pa 998,47 DEM in 0,11 CAD. Glede na to, da je vsaj en relevanten znesek (t.j. valuta DEM v knjižici št. ...) v celoti razviden iz dokumentacije, predložene s strani tožnice, in da je bil tožnici s te knjižice v informativnem izračunu priznan znesek 142,64 DEM, kar je točno ena sedmina celotnega zneska (998,47 DEM) iz knjižice, je skupaj z obrazložitvijo pripadajočega deleža deviznih vlog jasno razvidno, da je tožena stranka v izračunu že upoštevala pripadajoči delež in da stanje iz tabel ne predstavlja celotnega stanja deviznih knjižic, ampak delež, ki pripada tožnici. Glede tožbenih navedb, da je tožnica upravičena do celotnega zneska na podlagi pooblastila izvršiteljice oporoke, tožena stranka navaja, da tožnica niti v ugovoru, niti v tožbi ni navajala tega dejstva kot spornega, zaradi česar so tovrstne navedbe zaradi prekluzije na podlagi 52. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) neupoštevne. Pojasni še, da iz same zahteve za verifikacijo ne izhaja, da bi tožnica zahtevala izplačilo v imenu sodedičev.

K točki I izreka:

8. Tožba ni utemeljena.

9. Med strankama ni sporno, da je bil prvotni imetnik predmetnih deviznih knjižic A.A., po katerem je celotno njegovo premoženje, vključno s predmetnima deviznima vlogama, najprej podedovala njegova žena B.B., po njej pa je celotno njeno premoženje, vključno s predmetnima deviznima vlogama, dedovalo sedem sodedičev, med njimi tudi tožnica, vsak do deleža ene sedmine. Med strankama pa je sporno ali gre tožnici celotno stanje deviznih vlog na dan 4. 6. 2001, kot izhaja iz predmetnih deviznih knjižic, vključno z obračunanimi obrestmi do leta 2017 ali pa ji gre skladno s pripadajočim dednim deležem zgolj ena sedmina stanja predmetnih deviznih vlog na dan 31. 12. 1991 (stanje s pogodbenimi obrestmi, obračunanimi do tega datuma), na katerega se obračunajo obresti skladno s 3. členom ZNISESČP. 10. Pravna podlaga za odločitev v zadevi je prvi odstavek 2. člena ZNISESČP, ki določa, da je neizplačana stara devizna vloga po tem zakonu stanje terjatev fizične osebe do Ljubljanske banke d. d. Ljubljana, Glavna podružnica Sarajevo, in Ljubljanske banke d. d. Ljubljana, Glavna podružnica Zagreb, na deviznih računih in na podlagi deviznih hranilnih vlog na dan 31. decembra 1991, vključno s pogodbenimi obrestmi, obračunanimi do tega datuma (v nadaljevanju stanje na dan 31. 12. 1991), zmanjšano za izplačila posamezne podružnice, Ljubljanske banke d. d. Ljubljana ali kogarkoli drugega po tem datumu, za neplačane obveznosti varčevalca do podružnice ali banke in za izplačane ali poravnane zneske po 31. decembru 1991 na katerikoli podlagi. Iz navedenega določila jasno izhaja, da je pravno relevantno zgolj stanje deviznih vlog na dan 31. 12. 1991, saj ne tožena stranka ne tožnica nista zatrjevali, da bi po navedenem datumu bilo izvedeno kakšno izplačilo iz naslova predmetnih deviznih vlog, oziroma da bi bile na strani tožnice kakšne druge obveznosti do podružnice ali banke. Sodišče zato ugotavlja, da je tožena stranka v izpodbijani odločbi tožnici pravilno priznala, skladno s pripadajočim dednim deležem, zgolj eno sedmino stanja deviznih vlog na dan 31. 12. 1991, in ne celotno stanje, kot izhaja iz predmetnih deviznih knjižic na dan 4. 6. 2001, vključno z obračunanimi obrestmi do leta 2017. Pri primerjavi oziroma preračunu podatkov, iz katerih izhaja celotno stanje predmetnih deviznih vlog na dan 31. 12. 19911, ki jih je tožena stranka pridobila s strani banke na podlagi 9. člena ZNISESČP, saj iz predmetnih deviznih knjižic navedeno stanje ni bilo razvidno (razen za valuto DEM na devizni knjižici št. 2346818), s podatki o priznanem stanju devizne vloge tožnice na dan 31. 12. 1991, kot izhajajo iz tabele na tretji strani izpodbijane odločbe2, pa sodišče nadalje ugotavlja, da priznani zneski ustrezajo eni sedmini celotnega stanja predmetnih deviznih vlog na dan 31. 12. 1991, kar je skladno pripadajočemu dednemu deležu tožnice ena sedmina. Na priznano stanje deviznih vlog pa je tožena stranka pravilno, skladno s 3. členom ZNISESČP, obračunala tudi obresti.

11. V zvezi s tožbenim ugovorom, da izpodbijane odločbe ni moč preizkusiti, ker v izpodbijani odločbi niso navedeni ugotovljeni zneski na hranilnih knjižicah, kar je predpogoj za presojo, kolikšen delež od zneska na knjižici, pripada tožnici, sodišče ugotavlja, da ni utemeljen. S preizkusom odločbe po 7. točki drugega odstavka 237. člena ZUP je treba pojmovati predvsem preizkus materialne zakonitosti odločbe. Za tak preizkus pa je predvsem potrebno, da je izrek odločbe jasen, da je dejansko stanje v obrazložitvi odločbe v vseh (materialnopravno) bistvenih točkah opisano ter da so dovolj natančno navedeni materialni predpisi in njihove določbe, na katere je odločitev, kot je zapisana v izreku odločbe, oprta.3 Sodišče ugotavlja, da je izrek izpodbijane odločbe jasen, prav tako pa so v izpodbijani odločbi jasno navedene določbe materialnih predpisov, na katere je odločitev oprta. Navedenemu tožnica niti ne oporeka. V obrazložitvi izpodbijane odločbe celotno stanje deviznih vlog na dan 31. 12. 1991 res ni navedeno, temveč je navedeno stanje devizne vloge na dan 31. 12. 1991, ki pripada tožnici, ki ustreza eni sedmini celotnega stanja deviznih vlog na dan 31. 12. 1991 (glede na pripadajoči dedni delež tožnice). Slednje iz izpodbijane odločbe jasno izhaja. V 9. odstavku obrazložitve izpodbijane odločbe namreč tožena stranka navaja, da je tožnica glede na predloženo dokumentacijo o dedovanju podedovala predmetni devizni vlogi v deležu do ene sedmine (pri čemer v 14. odstavku obrazložitve izrecno navede, da pripada tožnici zgolj del premoženja po zapustniku, vključno s predmetnima deviznima vlogama, v deležu do ene sedmine), v 11. odstavku obrazložitve tožena stranka nadalje navaja, da je ugotovila stanje neizplačane stare devizne vloge upravičenca (tožnice) na dan 31. 12. 1991, v tabeli na tretji strani obrazložitve pa navede priznano stanje devizne vloge za posamezne valute na predmetnih deviznih knjižicah na dan 31. 12. 1991. V predmetni zadevi je bistveno stanje devizne vloge, ki pripada tožnici in ne celotno stanje devizne vloge, kar pa je v obrazložitvi, kot pojasnjeno, navedeno in ustrezno obrazloženo. Obrazložitev je treba brati kot celoto, saj se posamezni deli obrazložitve medsebojno povezujejo in se jih ne razlaga samostojno4. Prav tako pa sodišče ugotavlja, da gre pri ugotovitvi, kolikšno je celotno stanje devizne vloge na dan 31. 12. 1991 (glede na to, da je v izpodbijani odločbi navedena ena sedmina tega stanja skladno s pripadajočim dednim deležem tožnice) za preprost matematični izračun, za katerega je pričakovati, da ga je sposoben napraviti povprečno razumen človek.

12. Glede tožbenih navedb, da je tožnica na podlagi pooblastila izvršiteljice oporoke upravičena, da prejme celotna sredstva na predmetnih deviznih knjižicah, sodišče ugotavlja, da je tožnica glede teh navedb skladno z 52. členom ZUS-1 prekludirana. Navedeno določilo določa, da lahko v tožbi tožnik navaja nova dejstva in nove dokaze, vendar pa mora obrazložiti, zakaj jih ni navedel že v postopku izdaje upravnega akta, ter da se nova dejstva in novi dokazi lahko upoštevajo kot tožbeni razlogi le, če so obstajali v času odločanja na prvi stopnji postopka izdaje upravnega akta in če jih stranka upravičeno ni mogla predložiti oziroma navesti v postopku izdaje upravnega akta. Tožnica je navedeno dejstvo navajala šele v pripravljalni vlogi (torej niti ne v tožbi), pri čemer niti ni navedla opravičljivega razloga, zakaj zatrjevanega dejstva ni navedla že v postopku do izdaje izpodbijane odločbe. Tožnica je skladno s tretjim odstavkom 13. člena ZNISESČP zoper informativni izračun vložila ugovor, zato bi morala navedeno dejstvo, da ga ne bi zaobjela sankcija prekluzije, zatrjevati najkasneje v ugovoru, glede na to, da tožnica opravičljivega razloga niti ne zatrjuje. S tem ko sodišče navedenega novega dejstva ne sme upoštevati, so neupoštevni tudi vsi tožbeni razlogi v zvezi z novim dejstvom, zaradi česar se sodišče do teh razlogov ni opredeljevalo.

13. Glede na navedeno so tožbeni ugovori neutemeljeni, izpodbijana odločba pa pravilna in zakonita. Zato je sodišče tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo. Sodišče je odločilo v zadevi brez glavne obravnave na podlagi 2. alineje drugega odstavka 59. člena ZUS-1. K točki II izreka:

14. Odločitev o stroških temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem trpi, če sodišče tožbo zavrne, vsaka stranka svoje stroške upravnega spora.

1 Na devizni knjižici št. ... stanje v znesku 5.362,78 CAD in 0,02 DEM, na devizni knjižici št. ... pa stanje v znesku 998,46 DEM in 0,11 CAD. 2 Na devizni knjižici št. ... priznano stanje v znesku 766,11 CAD in 0,00 DEM, na devizni knjižici št. ... priznano stanje v znesku 142,64 DEM in 0,02 CAD. 3 Primerjaj Breznik, Štucin, Marflak, Zakon o splošnem upravnem postopku s komentarjem, str. 720 4 Kot je to storila tožnica, ko v III. točki pripravljalne vloge navaja, da naj bi iz izpodbijane odločbe izhajalo, da je bilo na presečni dan na knjižici št. ... stanje 142,64 DEM in na knjižici št. ... stanje 766,11 CAD, zaradi česar bi morala biti tožnici glede na stališče tožene stranke, da tožnici kot sodedinji pripada le sedmina zapuščine, priznana le sedmina navedenih zneskov, priznano pa ji je bilo celotno ugotovljeno stanje na deviznih knjižicah.

Javne informacije Slovenije, Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia