Jedro

V kolikor med dediči ni spora glede samega prenosa denarnih sredstev posameznemu dediču, temveč le (ne)obstoj podlage, ki bi utemeljevala tak prenos, se na pot pravde napoti tistega, ki trdi, da podlaga, ki upravičuje prenos denarnih sredstev, obstaja.

Iz izročilne pogodbe prav tako ne izhaja, da bi smel pritožnik (kot prevzemnik) za izpolnjevanje svojih obveznosti po osmi točki pogodbe porabljati ali vnovčevati premoženje izročiteljev.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

Odločitev sodišča prve stopnje

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom prekinilo zapuščinski postopek in dediča A. A. napotilo, da v roku 30 dni od dneva pravnomočnosti sklepa zoper sodediča vloži tožbo na ugotovitev, da je kupnino od prodaje delnic Y., d. d., v višini 27.715,79 EUR, v celoti porabil za plačevanje stroškov oskrbe zapustnice, ki niso bili predmet preužitka, dogovorjenega z izročilno pogodbo SV 501/09 z dne 19. 5. 20091.

Povzetek pritožbenih navedb

2.Zoper navedeni sklep se pravočasno pritožuje dedič A. A.2 in predlaga, da se izpodbijani sklep spremeni oziroma razveljavi ter vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

3.Navaja, da je bil pooblaščen na računu zapustnice, ki mu je prepustila vsa svoja sredstva za plačilo običajnih stroškov. S temi sredstvi je skrbno ravnal in jih porabljal za potrebe zapustnice, ki se zaradi bolezni ni bila zmožna preživljati sama. Med drugim je poravnal tudi zadnji obrok za dom X. Delnice Y. niso bile predmet izročilne pogodbe, kar pa ni mogoče šteti za kupnino iz naslova prodaje teh sredstev, ki so se porabljala za tekoče življenje zapustnice in pokojnega očeta ter za vzdrževanje nepremičnine. Razpolaganje s sredstvi od prodaje delnic ne posega v izpolnjevanje pogodbe o preužitku, saj se doplačevanje zahteva, ko pride do te potrebe. Prodaja delnic je predstavljala voljo zapustnice po lahkotnejšem življenju. Sodišče ga ni pozvalo, da mora trditve o porabi sredstev izkazati v okviru zapuščinskega postopka, sicer bi to storil. Pri oceni, čigava pravica je manj verjetna, sodišče ni upoštevalo, da dedič B. A. zaradi predhodne izjave z dne 18. 3. 2009 nima več pravne podlage za vztrajanje pri dednem deležu.

Odgovora na pritožbo

4.Na pritožbo sta odgovorila dediča B. A. in C. C. ter smiselno predlagala njeno zavrnitev.

Glede utemeljenosti pritožbe

5.Pritožba ni utemeljena.

Presoja pritožbenega sodišča

6.Po 1. točki prvega odstavka 212. člena Zakona o dedovanju (v nadaljevanju ZD) sodišče prekine zapuščinsko obravnavo in napoti stranke na pravdo, če so med njimi sporna dejstva ali pravo, in sicer, če je med dediči spor o tem, ali kakšno premoženje spada v zapuščino. Na podlagi določila prvega odstavka 213. člena ZD sodišče napoti na pravdo tisto stranko, katere pravico šteje za manj verjetno.

7.Pri odločitvi o tem, kdo naj bo napoten na pravdo, je treba razlikovati med primeri, ko posamezni dedič priznava prejem denarnih sredstev, in tistimi, ko trdi, da takšnih sredstev ni prejel. Če je med dediči sporno, ali je določeni sodedič sploh prejel denarni znesek, je pravica tistega, ki trdi, da je bil denarni znesek izročen, manj verjetna in je on tisti, ki mora svoje trditve dokazati v pravdi. Zahteva, da bi moral posamezni dedič trditi in dokazovati, da denarnih sredstev ni prejel, bi bila nerazumna, saj negativnih dejstev ni mogoče dokazovati.3 V kolikor pa med dediči ni spora glede samega prenosa denarnih sredstev posameznemu dediču, temveč le (ne)obstoj podlage, ki bi utemeljevala tak prenos, se na pot pravde napoti tistega, ki trdi, da podlaga, ki upravičuje prenos denarnih sredstev, obstaja.4

8.Glede na to, da je pritožnik priznal prejem kupnine iz naslova prodaje delnic zapustnice, je na njem breme dokazovanja, da je omenjeni znesek prejel kot darilo oziroma, da je znesek prejel (in porabil) zaradi plačevanja stroškov oskrbe zapustnice. Ker pritožnik teh okoliščin ni konkretiziral in izkazal, ga je sodišče prve stopnje pravilno napotilo na pravdo. Pravilnost odločitve dodatno potrjuje tudi vsebina izročilne pogodbe5, ki v četrti točki vsebuje popis celotnega premoženja staršev (kot izročevalcev), pri čemer kot pogodbeni predmet opredeljuje le del premoženja - 1/3 stanovanjske hiše na naslovu Z., kar utemeljuje sklep, da delnice (in posledično kupnina iz naslova prodaje delnic) niso bile predmet razpolaganja z izročilno pogodbo. Iz izročilne pogodbe prav tako ne izhaja, da bi smel pritožnik (kot prevzemnik) za izpolnjevanje svojih obveznosti po osmi točki pogodbe porabljati ali vnovčevati premoženje izročiteljev.

9.Zgornjih ugotovitev ne more izpodbiti niti navedba, da je bil pritožnik pooblaščen na računu zapustnice in posledično upravičen do dvigovanja sredstev z računa zapustnice za časa njenega življenja. Zgolj dejstvo, da je bil pritožnik postavljen za skrbnika in je imel pooblastilo za dvig sredstev z zapustničinega računa, še ne zadostuje za dokaz, da je bil do teh sredstev upravičen. Dokazati bo moral, da je bil denar dvignjen skladno z voljo zapustnice in za njo porabljen za časa njenega življenja.6

10.Pritožnik nadalje neutemeljeno zatrjuje, da s strani sodišča ni bil pozvan, da mora trditve o porabi sredstev izkazati v okviru zapuščinskega postopka. Sodišče prve stopnje ga je na naroku dne 5. 7. 20247 opozorilo, da mora v izogib prekluziji pravočasno podati trditve, ki bi lahko vplivale na njegove pravice. Ker pritožnik na naslednja naroka ni pristopil8, mu je sodišče poslalo še dopis z dne 30. 8. 20249, kjer mu je ponovno dalo možnost, da se v dodatnem 10 dnevnem roku opredeli do navedb sodedičev. Kljub temu, kot pravilno ugotavlja prvostopenjsko sodišče, pritožnik glede porabe (nesporno) prejetih denarnih sredstev ni podal konkretnih navedb, pač pa je v izjavi, ki jo je sodišče prejelo 3. 9. 202410, zgolj pavšalno navedel, da je upravičen do kupnine iz naslova prodaje delnic, ker je plačeval za oskrbo svojih staršev.

11.Enostranska, notarsko overjena izjava B. A. ne vpliva na odločitev o napotitvi. V slovenskem pravnem redu (z izjemo sporazuma o odpovedi neuvedenemu dedovanju) velja prepoved sklepanja dednopravnih pogodb. Skladno s 104. členom ZD je neveljavna pogodba, s katero kdo odtuji pričakovano dediščino, prav tako so neveljavni tudi dogovori med bodočimi dediči o delitvi pričakovane dediščine.11 Izjava, s katero se je B. A. vnaprej odpovedal dediščini po (takrat še živih) starših v korist pritožnika, ne učinkuje. Ker gre za enostransko izjavo, te prav tako ni mogoče podvreči določbam sicer dovoljenega sporazuma o odpovedi neuvedenemu dedovanju, ki ga sklene prednik s svojimi potomci.

Odločitev pritožbenega sodišča

12.Ker pritožbeno sodišče ni ugotovilo absolutno bistvenih kršitev postopka, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti, in ker pritožbene navedbe niso utemeljene, je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (druga točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 163. členom ZD).

13.Odločitev o stroških pritožbenega postopka je odpadla, ker jih noben izmed dedičev ni priglasil (prvi odstavek 163. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD).

-------------------------------

1V nadaljevanju izročilna pogodba.

2V nadaljevanju pritožnik.

3Gl. VSL sklep I Cp 782/2016, VSL sklep II Cp 1538/2018.

4Gl. VSL sklep II Cp 852/2017, pa tudi VSL sklep II Cp 173/2013, kjer je pritožbeno sodišče navedlo, da se na pravdo napoti dediča, ki priznava prejem denarnih sredstev, a zanika, da je šlo za darilo.

5Priloga B5.

6Gl. VSL sklep I Cp 290/2021.

7L. št. 28.

8Neopravičeno odsoten je bil na narokih dne 29. 8. 2024 (list. št. 31) in 7. 11. 2024 (list št. 54).

9L. št. 33.

10L. št. 34.

11Zupančič K., Dedno pravo,Uradni list Republike Slovenije, Ljubljana, 2009, str. 184.

Zveza:

Zakon o dedovanju (1976) - ZD - člen 104, 212, 212-1, 213, 213/1

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.