Jedro

Na podlagi četrtega odstavka 79. člena ZDavP-2 v primeru, če se ugotovitve davčnega organa ne razlikujejo od vložene napovedi, krijeta davčni organ in zavezanec za davek vsak svoje stroške. Glede na citirano zavezujočo določbo ZDavP-2 je pritožbeni organ glede na pravilno ugotovljeno dejansko stanje tudi povsem pravilno zavrnil tožnikovo zahtevo za povrnitev stroškov postopka.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. S prvostopenjsko odločbo z dne 29. 7. 2015 je davčni organ tožniku odmeril dohodnino za leto 2014. Med drugim je tudi odločil, da posebni stroški v tem postopku niso nastali.

2. Pritožbeni organ je prvostopenjsko odločbo spremenil tako, da je v izreku besedilo: „Posebni stroški niso nastali.“ nadomestil z besedilom: „Zahteva za povrnitev stroškov postopka se zavrne.“, v preostalem delu pa je pritožbo zavrnil. Tožnik se je pritožil zoper odločbo o odmeri dohodnine za leto 2014 in v pritožbi navedel, da je prejel informativni izračun dohodnine za leto 2014, zoper katerega je vložil ugovor. Davčni organ je nato 29. 7. 2015 izdal odmerno odločbo, v kateri je navedel, da: „Posebni stroški niso nastali.“. Pritožbeni organ se strinja s tožnikom, da je v delu odločitve o stroških postopka prišlo do pomote. Stroški postopka so bili nedvomno priglašeni in bi morala odločba vsebovati tudi odločitev o tem, ali se priglašeni stroški postopka zavezancu povrnejo ali ne. Moti pa se tožnik, ko navaja, da je bila dne 31. 3. 2015 izdana odločba. Gre za informativni izračun dohodnine, ki pa nima narave odločbe. V skladu s tretjim odstavkom 267. člena Zakona o davčnem postopku (v nadaljevanju ZDavP-2) informativni izračun dohodnine velja za napoved zavezanca, če se slednji strinja s popolnostjo in pravilnostjo podatkov v njem. V nasprotnem primeru, če informativni izračun ni pravilen ali popoln, mora zavezanec v 15 dneh vložiti ugovor. Ugovor na informativni izračun pa se ne šteje za pritožbo ali drugo pravno sredstvo. V konkretnem primeru je tožnik vložil ugovor zoper informativni izračun dohodnine, kar se v skladu z zakonom šteje za vložitev napovedi za odmero dohodnine. Davčni organ je zato 29. 7. 2015 izdal odmerno odločbo, ki pa je popolnoma sledila navedbam v tožnikovi napovedi za odmero dohodnine (v obliki ugovora zoper informativni izračun). Na podlagi četrtega odstavka 79. člena ZDavP-2 pa v primeru, če se ugotovitve davčnega organa ne razlikujejo od vložene napovedi, krijeta davčni organ in zavezanec za davek vsak svoje stroške.

3. Tožnik v tožbi navaja, da je prvostopenjski organ v izpodbijani odločbi sklenil, da posebni stroški v tem postopku niso nastali. Zoper stroškovno odločitev je tožnik vložil pritožbo, ki pa ji pritožbeni organ ni sledil. Stališče davčnega organa, da tožnik ni upravičen do povračila stroškov pravnega zastopanja po odvetniku v zvezi z ugovorom zoper informativni izračun, saj informativni izračun nima narave odločbe, ugovor na informativni izračun pa se naj ne bi štel za pritožbo ali drugačno pravno sredstvo, pač pa kot napoved za odmero dohodnine, je po mnenju tožnika napačna. Sklicuje se na 72. člen in tretji odstavek 267. člen ZDavP-2, ki ju navaja. Informativni izračun dohodnine, je procesni akt davčnega organa, z namenom uvedbe davčnega postopka, pri čemer bi opustitev ugovora zoper informativni izračun dohodnine pomenila odpoved pravici do pritožbe zoper odmerjeno dohodnino. Tako ni utemeljenega razloga, da davčni organ tožniku ne bi priznal stroškov zastopanja po pooblaščencu. Sodišču predlaga, da izpodbijano odločitev spremeni tako, da tožniku prizna in toženki naloži v plačilo vse priglašene stroške tožnika oziroma podrejeno, da izpodbijano odločbo odpravi ter vrne zadevo v ponovno odločanje. V vsakem primeru pa naj toženki naloži, da je dolžna tožniku povrniti stroške tega upravnega spora, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

4. Toženka v odgovoru na tožbo navaja, da v zadevi ni bistveno vprašanje kdaj in kako se je postopek začel. Bistveno je, da specialni predpis in sicer ZDavP-2 v izrecni določbi ureja vprašanja povračila stroškov v davčnih postopkih. Iz petega odstavka 267. člen ZDavP-2 nesporno izhaja, da ima ugovor zoper informativni izračun pravno naravo napovedi za odmero dohodnine, ki jo je zavezanec dolžan vložiti in poskrbeti, da so v njej vsi podatki pravilni in popolni. Na podlagi četrtega odstavka 79. člena ZDavP-2 pa v primeru, če se ugotovitve davčnega organa ne razlikujejo od vložene napovedi zavezanca, krijeta davčni organ in zavezanec za davek vsak svoje stroške.

5. Tožba ni utemeljena.

6. Po mnenju sodišča je izpodbijana odločba pravilna in zakonita. Sodišče se strinja z razlogi tožene stranke in jih posebej ne navaja (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju: ZUS-1), glede tožbenih ugovorov pa dodaja:

7. Iz listin upravnega spisa izhaja, da je med strankama sporna odločitev davčnega organa v delu, ki se nanaša na povrnitev stroškov postopka. Med strankama ni sporno, da je pritožbeni organ v odločbi z dne 25. 2. 2006 ugotovil, da je bila po vloženem ugovoru izdana odločba o odmeri dohodnine za leto 2014, ki je v celoti sledila tožnikovemu ugovoru na informativni izračun dohodnine za leto 2014 z dne 31. 3. 2015. Med strankama pa je sporno, ali tožniku pripadajo tudi stroški, ki so mu nastali s podajo ugovora zoper informativni izračun dohodnine za leto 2014. 8. Tudi po presoji sodišča informativni izračun dohodnine nima narave odločbe. V skladu s tretjim odstavkom 267. člena ZDavP-2 informativni izračun dohodnine velja za napoved davčnega zavezanca, če se strinja s popolnostjo in pravilnostjo podatkov v njem. Če informativni izračun ni pravilen ali popoln, mora davčni zavezanec v roku 15 dni vložiti ugovor. Ugovor na informativni izračun dohodnine pa se ne šteje za pritožbo ali drugo pravno sredstvo. Iz petega odstavka 267. člena ZDavP-2 izhaja, da ima ugovor zoper informativni izračun pravno naravo napovedi za odmero dohodnine, ki jo je zavezanec dolžan vložiti in poskrbeti, da so v njej vsi podatki pravilni in popolni. V obravnavani zadevi pa je tožnik vložil ugovor zoper informativni izračun dohodnine 2014, kar pa se po povedanem šteje za vložitev napovedi za odmero dohodnine.

9. Med strankama tudi ni spono, kot to tudi navaja tožnik sam v tožbi, da je davčni organ izdal odločbo o odmeri dohodnine za leto 2014, ki je v celoti sledila tožnikovemu ugovoru zoper informativni izračun dohodnine za leto 2014. Na podlagi četrtega odstavka 79. člena ZDavP-2 v primeru, če se ugotovitve davčnega organa ne razlikujejo od vložene napovedi, krijeta davčni organ in zavezanec za davek vsak svoje stroške. Glede na citirano zavezujočo določbo ZDavP-2 je po presoji sodišča pritožbeni organ glede na pravilno ugotovljeno dejansko stanje tudi povsem pravilno zavrnil tožnikovo zahtevo za povrnitev stroškov postopka.

10. Ker je po povedanem izpodbijana odločba pravilna in zakonita, tožbeni ugovori pa neutemeljeni, je sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1. 11. Izrek o stroških temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem, v primeru, če sodišče tožbo zavrne ali zavrže, trpi vsaka stranka svoje stroške