Jedro

Prekrškovni organ je z izrekom devetih kazenskih točk, ki so predpisane za prekršek po 5. točki petega odstavka 46. člena ZPrCP, izrekel sankcijo, zaradi katere se po istem zakonu vozniku začetniku izreče prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja (26. člen ZPrCP). S tako odločitvijo pa je prekrškovni organ kršil 6. alinejo drugega odstavka 52. člena ZP-1 in drugo alinejo 62. člena ZP-1, ker o zadevi ni odločil pristojni organ.

Izrek

Zahtevi za varstvo zakonitosti se ugodi in se izpodbijani plačilni nalog prekrškovnega organa in sodba okrajnega sodišča razveljavita ter se zadeva vrne prekrškovnemu organu v nadaljnji postopek.

Obrazložitev

A. 1. Storilki prekrška L. S. je prekrškovni organ Mestno redarstvo Mestne občine Ljubljana dne 31. 3. 2016 izdal plačilni nalog zaradi storitve prekrška po 5. točki petega odstavka 46. člena Zakona o pravilih cestnega prometa (v nadaljevanju ZPrCP). Za storjeni prekršek ji je bila izrečena globa v višini 1.000,00 evrov in devet kazenskih točk. Zoper plačilni nalog je storilka prekrška vložila zahtevo za sodno varstvo, ki jo je Okrajno sodišče v Ljubljani s sodbo z dne 8. 3. 2018 kot neutemeljeno zavrnilo in storilki prekrška naložilo v plačilo sodno takso v višini 150,00 evrov.

2. Zoper omenjeni plačilni nalog in sodbo vlaga vrhovni državni tožilec mag. Jože Kozina zahtevo za varstvo zakonitosti, v kateri očita, da o prekršku ni odločil pristojni organ. S tem uveljavlja kršitev 6. alineje drugega odstavka 52. člena Zakona o prekrških (v nadaljevanju ZP-1) v zvezi s tretjim odstavkom 51. člena ZP-1, oboje v zvezi z določbama področne prekrškovne materialne zakonodaje, in sicer 13. točko prvega odstavka 2. člena Zakona o voznikih (v nadaljevanju ZVoz-1) in 26. členom ZPrCP. Na tej podlagi vrhovni državni tožilec očita tudi kršitev 1. alineje prvega odstavka 62.a člena ZP-1, ter kršitev 22., 23. in 25. člena Ustave RS. Vrhovni državni tožilec navaja, da je bila storilka v času storitve očitanega prekrška (dne 25. 3. 2016) voznica začetnica, saj glede na datum rojstva dne ... še ni dopolnila 21 let. Prekrškovni organ je storilki izrekel devet kazenskih točk, to je v številu, pri katerem se vozniku začetniku izreče prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja. Glede na določbo 6. alineje drugega odstavka 52. člena ZP-1 hitri postopek v obravnavani zadevi ni dovoljen in bi moral prekrškovni organ zoper storilko vložiti obdolžilni predlog pri pristojnem sodišču. 3. Vrhovno sodišče je zahtevo za varstvo zakonitosti na podlagi drugega odstavka 423. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) v zvezi s 171. členom ZP-1 poslalo storilki prekrška. Ta se je po svojih pooblaščenih odvetnikih iz Odvetniške pisarne Cek, d. o. o., strinjala z navedbami in predlogom vrhovnega državnega tožilca.

B.

4. V skladu s prvim odstavkom 45. člena ZP-1 o prekrških odločajo prekrškovni organi in sodišča. Po prvem odstavku 52. člena ZP-1 se o prekrških praviloma odloča v hitrem postopku pred prekrškovnim organom, izjeme, ko hitri postopek ni dovoljen, pa so določene v drugem odstavku 52. člena ZP-1. Pri prekrških zoper varnost cestnega prometa, kot je obravnavani, hitri postopek med drugim ni dovoljen, če je predpisana stranska sankcija kazenskih točk v številu, zaradi katerega se po zakonu storilcu izreče prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja (6. alineja drugega odstavka 52. člena ZP-1). S to procesno določbo je storilcem prekrškov v cestnem prometu zagotovljeno sodno varstvo že v fazi odločanja o prekršku, odgovornosti zanj in sankciji za prekršek, v vseh tistih primerih, ko je (posredna) posledica odgovornosti za prekršek izrek prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja. V takih primerih mora prekrškovni organ vložiti pri pristojnem sodišču obdolžilni predlog, na podlagi katerega steče redni sodni postopek (tretji odstavek 51. člena ZP-1).

5. Prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja se izreče vozniku, ki v času dveh let doseže ali preseže 18 kazenskih točk v cestnem prometu (tretji odstavek 22. člena ZP-1). V skladu s četrtim odstavkom istega člena je z zakonom lahko določeno, da se posameznim vrstam voznikov ta sankcija izreče pri večjem ali manjšem številu kazenskih točk v cestnem prometu. Eden od takšnih zakonov je ZPrCP, ki v 26. členu določa, da se imetniku vozniškega dovoljenja, ki je voznik začetnik, izreče prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja za vse kategorije motornih vozil, za katere je storilec imel dovoljenje, ko je storil prekršek, s katerim je dosegel ali presegel sedem kazenskih točk v cestnem prometu. Po 13. točki prvega odstavka 2. člena ZVoz-1 se za voznika začetnika med drugim šteje voznik motornega vozila do dopolnjenega 21. leta starosti in voznik motornega vozila dve leti od prve pridobitve vozniškega dovoljenja ne glede na to, ali je bilo pridobljeno v Republiki Sloveniji ali tujini.

6. Kot izhaja iz podatkov v spisu, je storilka prekrška L. S. rojena dne ..., očitani prekršek pa je storila dne 25. 3. 2016. Vrhovni državni tožilec pravilno ugotavlja, da storilka prekrška v času storitve prekrška še ni dopolnila 21 let starosti, kar glede na zgoraj citirano določbo 13. točke prvega odstavka 2. člena ZVoz-1 pomeni, da je bila v času storitve prekrška voznica začetnica. Prekrškovni organ je z izrekom devetih kazenskih točk, ki so predpisane za prekršek po 5. točki petega odstavka 46. člena ZPrCP, izrekel sankcijo, zaradi katere se po istem zakonu vozniku začetniku izreče prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja (26. člen ZPrCP). S tako odločitvijo pa je prekrškovni organ kršil 6. alinejo drugega odstavka 52. člena ZP-1 in drugo alinejo 62. člena ZP-1, ker o zadevi ni odločil pristojni organ.

C.

7. Glede na ugotovljeno kršitev je Vrhovno sodišče na podlagi prvega odstavka 426. člena ZKP v zvezi s 171. členom ZP-1 zahtevi za varstvo zakonitosti ugodilo, izpodbijani plačilni nalog Mestnega redarstva Mestne občine Ljubljana, št. 2240-18547/2016 – 51077570 z dne 31. 3. 2016 in sodbo Okrajnega sodišča v Ljubljani ZSV 1098/2016 z dne 8. 3. 2018 razveljavilo, ter zadevo vrnilo prekrškovnemu organu, ki bo moral v nadaljnjem postopku odločiti o vložitvi obdolžilnega predloga (tretji odstavek 51. člena ZP-1).