Jedro

Zgolj s pavšalnimi trditvami, da dopušča možnost, da je pisanje prejel nekdo drug, ker se je sam večkrat tudi čez vikende nahajal v Avstriji, toženec ni izkazal, da mu pisanje ne bi bilo pravilno vročeno. Glede na navedeno je ugotoviti, da tožencu ni bila kršena pravica do obravnavanja, saj iz vročilnice izhaja, da mu je bilo pisanje vročeno.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo razsodilo, da ostane sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 210514/2010 z dne 14. 01. 2011 v veljavi v izreku za glavnico v višini 460,33 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od tega zneska od 27. 12. 2010 do plačila ter v izreku o izvršilnih stroških znesek 91,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 29. 01. 2011 do plačila. Navedeni sklep pa je razveljavilo za glavnico v znesku 5,89 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od tega zneska od dne 27. 12. 2010 do plačila in tem delu postopek ustavilo. Zavrnilo pa je zahtevek tožnice glede povračila pravdnih stroškov.

2. Zoper takšno odločitev se pritožuje toženec, uveljavlja absolutne bistvene kršitve določb postopka, zmotno uporabo materialnega prava in posledično zmotno ugotovitev dejanskega stanja. Navaja, da ni prejel pripravljalne vloge tožnice in poziva, da lahko nanjo odgovori v roku osem dni. Dopušča možnost, da je kdo namesto njega prejel omenjeno pošto. Zaposlen je v Avstriji in velikokrat zaradi dela tudi preko vikendov ostaja tam. V kolikor bi mu bilo omogočeno, bi lahko takrat sodišču posredoval dejstva in dokaze ter predlagal ustno obravnavo. Predložil pa bi tudi pogodbo z drugim operaterjem z dne 04. 12. 2009. V obdobju od 14. 09. 2009 do 16. 11. 2009 je vsaj desetkrat klical tožnico, saj ni dobil vmesnika in slike, kar je bil tudi razlog za odpoved razmerja in priključitev na Telekom Slovenije z dne 04. 12. 2009. Tožencu ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem zato predlaga, da se izpodbijana sodba razveljavi in zadeva vrne v novo sojenje sodišču prve stopnje.

3. Tožnica je v odgovoru na pritožbo nasprotovala pritožbenim navedbam in predlagala zavrnitev pritožbe.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. V predmetni zadevi gre za spor majhne vrednosti, zato je sodbo dopustno izpodbijati le zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz 2. odstavka 339. člena ZPP ali zaradi nepravilne uporabe materialnega prava (prvi odstavek 458. člena ZPP).

6. Pritrditi je sodišču prve stopnje, da je bila tožencu pripravljalna vloga tožnice z dne 29. 08. 2011 (katero je v danem primeru šteti kot dopolnitev tožbe) skupaj s pozivom in opozorilom sodišča, da gre za spor majhne vrednosti in je potrebno vsa dejstva in dokaze navesti v odgovoru na to vlogo v roku osem dni, pravilno vročena. Kot se je po vpogledu v spis prepričalo tudi sodišče druge stopnje, je namreč tožencu bilo omenjeno pisanje osebno vročeno, saj iz vročilnice (l. št. 37 spisa) izhaja, da jo je podpisal sam naslovnik oziroma toženec. Vročeno pa mu je bilo na naslov, kot ga je tudi sam navedel v ugovoru zoper sklep o izvršbi, tekom postopka pa ni sporočil morebitnega drugega naslova za vročanje. Zgolj s pavšalnimi trditvami, da dopušča možnost, da je omenjeno pisanje prejel nekdo drug, ker se je sam večkrat tudi čez vikende nahajal v Avstriji (o tem ni priložil nobenih dokazov), pa toženec ni izkazal, da mu pisanje ne bi bilo pravilno vročeno. Glede na navedeno je tako ugotoviti, da tožencu ni bila kršena pravica do obravnavanja, saj iz vročilnice, ki ima vse lastnosti javne listine in torej dokazuje resničnost tistega, kar je v njej potrjeno, izhaja, da mu je bilo pisanje (pripravljalna vloga tožnice in poziv z opozorilom) vročeno, torej se je imel možnost z njim seznaniti in tudi odgovoriti na navedbe tožnice.

7. Ostalih pritožbenih navedb glede razlogov za odpoved naročniškega razmerja, ki se nanašajo na dejansko stanje, v predmetnem postopku, kot je že pojasnjeno, ni mogoče upoštevati. Sodišče prve stopnje je glede na ugotovljeno dejansko stanje, da sta pravdni stranki dne 10. 10. 2008 sklenili naročniško pogodbo za zasebne uporabnike za storitve interneta in televizije, na podlagi katere je tožnica tožencu izstavila račune, ki jih slednji ni poravnal, tudi pravilno uporabilo materialno pravo.

8. Ker sodišče druge stopnje ni našlo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP) in tudi niso podane kršitve, ki jih uveljavlja toženec, je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

9. O stroških pritožbe pred sodiščem druge stopnje ni bilo odločeno, saj le-ti s strani strank niso bili priglašeni.