Jedro

Pritožbeno sodišče ne soglaša s stališčem sodišča prve stopnje, izraženim v izpodbijanem sklepu, češ da je predložitev seznama dolžnikovega premoženja skrajna možnost, ki se je lahko upnik posluži in da mora pred tem izčrpati vse možnosti, ki mu jih za konkretnega dolžnika in njegovo premoženjsko stanje daje zakon. Že dikcija 1. odst. 31. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) ne omogoča takšnega zaključka, saj določa, da mora upnik "verjetno izkazati", da s predlaganimi sredstvi izvršbe ne bo mogel biti v celoti poplačan.

Izrek

Pritožbi upnika se ugodi, izpodbijani sklep se r a z v e l j a v i in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom sodišče prve stopnje ni ugodilo upnikovemu predlogu, da naj dolžniku naloži predložitev seznama njegovega premoženja in za terjatve navede dokazna sredstva, skladno z določbo 31. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju.

Proti navedenemu sklepu je upnik vložil pritožbo zaradi nepravilne uporabe predpisov in nepravilne ugotovitve dejanskega stanja ter predlagal ugoditev njegovemu predlogu. Navaja, da je v predlogu za izvršbo z dne 31.3.2000 predlagal rubež, cenitev in prodajo premičnih stvari dolžnika. S sklepom z dne 10.3.2005 določeni izvršitelj g. M.R. je poskušal dne 5.5.2006 in kasneje še 7.6.2006 opraviti rubež, vendar brezuspešno. Iz predloženih dokazov je razvidno, da dolžnik nima prijavljenega stalnega prebivališča in je uveden upravni postopek ugotavljanja dejanskega stalnega prebivališča. Glede na to je neutemeljena zavrnitev njegovega predloga, da sodišče naloži dolžniku predložitev seznama premoženja skladno z določbo 31. čl. ZIZ. Predlaganje kakršnegakoli drugega izvršilnega sredstva iz 30. čl. ZIZ bi bilo neuspešno, saj upnik ni v stanju pridobiti niti matične številke, niti številke transakcijskega računa in drugih zahtevanih podatkov, ki so sicer potrebni, da bi bilo mogoče realizirati še druga sredstva izvršbe iz 30. čl. ZIZ.

Pritožba upnika je utemeljena.

Pritožbeno sodišče ne soglaša s stališčem sodišča prve stopnje, izraženim v izpodbijanem sklepu, češ da je predložitev seznama dolžnikovega premoženja skrajna možnost, ki se je lahko upnik posluži in da mora pred tem izčrpati vse možnosti, ki mu jih za konkretnega dolžnika in njegovo premoženjsko stanje daje zakon. Že dikcija 1. odst. 31. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) ne omogoča takšnega zaključka, saj določa, da mora upnik "verjetno izkazati", da s predlaganimi sredstvi izvršbe ne bo mogel biti v celoti poplačan. V obravnavanem primeru pa upnik zatrjuje, da je izvršitelj dvakrat (5.5.2006 in 7.6.2006) poskušal opraviti rubež, vendar brezuspešno, o tem pa v obravnavanem spisu ni nobenega podatka, zato ni jasno, ali je šlo za neuspešne poskuse rubeža po 88. čl. ZIZ (in v takšnem primeru bi bil upnikov predlog utemeljen), ali za kaj drugega (glede na to, da upnik v pritožbi omenja, da je uveden upravni postopek ugotavljanja dejanskega stalnega prebivališča dolžnika). Upnik pa sicer nima prav, ko v pritožbi trdi, da ni v stanju pridobiti dolžnikovih podatkov, ki so sicer potrebni, da bi lahko realiziral še druga sredstva izvršbe iz 30. čl. ZIZ (matična številka, številka transakcijskega računa), glede na to, da upnik razpolaga z izvršilnim naslovom, pravnomočnim sklepom o izvršbi (5. odst. 40. čl. ZIZ).

Glede na gornjo obrazložitev je pritožbeno sodišče, na podlagi 3. tč. 365. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 15. čl. ZIZ, pritožbi upnika ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v ponovno odločanje, pri katerem bo upoštevalo oba zapisnika o rubežu, ki sta omenjena zgoraj.