Jedro

S tem, ko sodišče prve stopnje ni ugotavljalo vrednosti posameznih predmetov, katere si je obdolženec protipravno prilastil je dejansko stanje ostalo nepopolno ugotovljeno.

Izrek

Pritožbi obd. AO se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Obrazložitev

Z v uvodu navedeno sodbo je sodišče prve stopnje obdolženca spoznalo za krivega kaznivega dejanja tatvine po čl. 211/I KZ. Obdolžencu je izreklo pogojno obsodbo, v kateri mu je določilo kazen 6 mesecev zapora s preizkusno dobo treh let. Po določbi II. odst. 69. čl. KZ je sodišče obdolžencu izreklo varnostni ukrep odvzema predmetov. V plačilo pa mu je naložilo tudi stroške kazenskega postopka.

Zoper sodbo se je iz pritožbenih razlogov zmotno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja, zaradi odločbe o kazenski sankciji in stroških kazenskega postopka (pritožbena razloga iz 3. in 4. tč.

370. čl. ZKP) pritožil obdolženec ter predlagal, da sodišče druge stopnje pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Višje državno tožilstvo v Ljubljani je v svojem pisnem mnenju, podanem skladno z določbo II. odst. 445. čl. ZKP, predlagalo ugoditev pritožbi.

Pritožba je utemeljena.

Ob preizkusu izpodbijane sodbe sodišče druge stopnje ugotavlja, da obdolženec v pritožbi utemeljeno uveljavlja pritožbeni razlog zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, saj je tudi po oceni sodišča druge stopnje, glede na do sedaj izveden dokazni postopek, zaključek sodišča prve stopnje v izpodbijani sodbi, da je obdolženec storil očitano mu kaznivo dejanje tatvine v obsegu in na način kot izhaja iz opisa dejanja, preuranjen. Glede na zagovor obdolženca sicer ni dvoma, da je določene predmete vzel in si jih protipravno iz skladišča oškodovanca prilastil. Obdolženec tako priznava, da je iz skladišča podjetja C d.o.o. vzel 2 steklenice Grand Marinerja, steklenico viskija, eno steklenico medico Carantania, gorčico in škatlo s kirurškimi rokavicami ter WC papir; zanika pa da bi vzel tudi ostale predmete (pretežno testerje kozmetičnih izdelkov in reklamne predmete različnih proizvajalcev). Čeprav je obdolženec v svojem zagovoru povedal, na kakšen način je do teh predmetov prišel, pa sodišče prve stopnje zagovora obdolženca v tej smeri sploh ni preverilo z zaslišanjem prič, temveč se je pri svoji odločitvi oprlo le na izpoved predstavnice oškodovanega podjetja. Prav tako obdolženec v pritožbi utemeljeno navaja tudi, da sodišče prve stopnje vrednosti predmetov ni natančno ugotavljalo. Glede skupne vrednosti se je sodišče prve stopnje, kot to izhaja iz razlogov izpodbijane sodbe, v celoti oprlo na izpoved predstavnice oškodovanca, ki pa vrednosti posameznih predmetov ni pojasnila, niti vrednost določenih v opisu dejanja navedenih predmetov tudi iz predloženih listin (priloge C) ne izhaja.

Glede na navedeno je sodišče druge stopnje pritožbi obdolženca ugodilo, sodbo sodišča prve stopnje razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje. V novem sojenju bo moralo sodišče prve stopnje ponoviti že izvedene dokaze ter kot priče zaslišati tudi osebe, na katere se v svojem zagovoru sklicuje obdolženec ter s ponovnim zaslišanjem predstavnice oškodovanca ugotoviti tudi posamične vrednosti predmetov, šele zatem pa bo moralo vse dokaze skrbno oceniti in ugotoviti, ali so v ravnanju obdolženca podani vsi objektivni in subjektivni znaki očitanega mu kaznivega dejanja tatvine ter za svojo odločitev navesti tudi prepričljive razloge. Ker je bila le podana pritožba v korist obdolženca, sodišče druge stopnje opozarja, da bo sodišče prve stopnje v novem sojenju vezano na prepoved iz 385. čl. ZKP.