Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica

Skladno z določbo 115. člena ZPP lahko sodišče narok preloži le, če je bolezen ali poškodba nenadna in nepredvidljiva ter osebi onemogoča prihod na sodišče ali sodelovanje na naroku. V tem primeru mora oseba predložiti zdravniško opravičilo, izdano na obrazcu v skladu z zakonom, ki ureja zdravstveno varstvo.
Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijani 2. točki izreka potrdi.
1.Okrajno sodišče v Krškem (v nadaljevanju: sodišče) je razdružilo solastno premoženje udeležencev na način, da je predlagatelj pridobil v last in posest nepremičnine s parcelnimi številkami 1157/12 (ID ...), 1157/17 (ID ...), 1550 (ID ...) in 1551 (ID ...), vse k. o. X. (1. točka izreka). Predlagatelj je dolžan nasprotnemu udeležencu najkasneje v roku treh mesecev od pravnomočnosti odločbe plačati 5.033 EUR (2. točka izreka).
2.Nasprotni udeleženec odločitve sodišča v 2. točki izreka ne sprejema in vlaga pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov po 1. odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku (ZNP-1). V pritožbi opozarja, da je cenilec A. A. predlagateljev znanec. Sodišče ni sledilo predlogu za določitev izvedenca z območja B. ali C., ki bi nepristransko ocenil vrednost predmeta delitve. Cenilec A. A. je določil povsem isto vrednost kot predlagatelj, kar je jasen znak nepristranosti.
Cenilec ni poslikal predmeta cenitve in je zagrešil vrsto napak. Ni določil natančne površine parcel. Najprej bi moral biti postavljen izvedenec geodet. Če ni znana površina, zemljišča ni mogoče objektivno oceniti. Sporno je, zakaj je izvedenec uporabil metodo primerjanja tržnih cen. Primarno bi moral izračunati stroške rušitve in ta strošek odšteti od vrednosti parcele. Pri izračunu vrednosti bi moral uporabiti vsej tri metode; prav tako ni upošteval osončenosti parcel.
Pritožnik vztraja pri trditvah, da so parcele prenizko ocenjene, zato predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve v ponovno odločanje drugemu sodniku.
3.Na pritožbo je odgovoril predlagatelj. V odgovoru poudarja, da pritožba predstavlja zavlačevanje postopka.
4.Pritožba ni utemeljena.
5.Sodišče je nepremičnine razdelilo v skladu z določbo 5. odstavka 70. člena Stvarnopravnega zakonika (SPZ). Predlagatelju jih je dodelilo v last in posest ter mu obenem naložilo, da nasprotnemu udeležencu plača 5.033 EUR.
6.Pritožba nasprotnega udeleženca oporeka le višini prisojenega zneska. Zaradi ugotovitve vrednosti nepremičnin je sodišče postavilo sodnega izvedenca gradbene stroke mag. A. A. Sodni izvedenec je v cenitvenem poročilu 27. 3. 2023 ocenil vrednost nepremičnin, nato pa 14. 6. 2023 mnenje izčrpno dopolnil z odgovori na pripombe nasprotnega udeleženca.
7.Pritožbeno zavzemanje za postavitev drugega izvedenca je neutemeljeno. Pritožnik ne ponudi nobenega prepričljivega razloga, ki bi kazal na izvedenčevo pristranskost. Poleg tega tudi ni zahteval izvedenčeve izločitve skladno z določbo 247. člena ZPP. Niti ne drži pritožbeni očitek, da je izvedenec določil povsem isto vrednost kot predlagatelj. Ta je trdil, da je vrednost vseh štirih parcel 1.422 EUR; sodni izvedenec pa jih je ocenil na 20.131,93 EUR. Njegova cenitev je natančna in izčrpna. V njej se nahajajo tako fotografije predmeta cenitve kot tudi potrebne izmere. Pri izračunu vrednosti je uporabil nabavno vrednostni način in pristop primerjave prodaj. Uporabo obeh metod je ustrezno pojasnil in poudaril, da je z obema metodama prišel do iste vrednosti.
8.Pritožba ne pojasni, katero metodo za izračun vrednosti bi izvedenec še moral uporabiti. Pritožbena sklicevanja v zvezi z izračunom stroškov rušitve objektov in upoštevanjem osončenosti parcel pa predstavljajo pritožbeno novoto. Te glede na določbo 337. člena ZPP ni moč upoštevati.
9.Sodišče utemeljeno ni sledilo predlogu nasprotnega udeleženca za preklic naroka 7. 12. 2023. Skladno z določbo 115. člena ZPP lahko sodišče narok preloži le, če je bolezen ali poškodba nenadna in nepredvidljiva ter osebi onemogoča prihod na sodišče ali sodelovanje na naroku. V tem primeru mora oseba predložiti zdravniško opravičilo, izdano na obrazcu v skladu z zakonom, ki ureja zdravstveno varstvo. Takšnega opravičila pritožnik ni predložil; iz zdravniških izvidov na list. št. 144 in 145 pa je mogoče zanesljivo ugotoviti, da ne gre za nenadno in nepredvidljivo bolezen/poškodbo. Prav tako izvida ne nudita podlage za ugotovitev, da bi bila nasprotnemu udeležencu onemogočena prihod na sodišče ali sodelovanje na naroku. Zato so neutemeljeni pritožbeni očitki o pristranskosti sodišča.
10.Izvedensko mnenje izvedenca gradbene stroke je jasno, popolno in brez nasprotij ter niso podane pomanjkljivosti, na katere opozarja pritožba. Podani niso niti pritožbeni razlogi, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti (2. odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP), zato je pritožbo zavrnilo in sklep v izpodbijani 2. točki izreka potrdilo (353. člen ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).
11.Odločitev o pritožbenih stroških je vsebovana v odločitvi o zavrnitvi pritožbe.
-------------------------------
1Op. sodišča: pritožnik ima glede na vsebino najbrž v mislih pristranost sodišča.
Stvarnopravni zakonik (2002) - SPZ - člen 70, 70/5 Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 115, 242, 337
Pridruženi dokumenti:*
*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.