Jedro

Izpodbijana odločba ima v tolikšni meri pomanjkljivo obrazložitev, da se je ne da preizkusiti in gre za bistveno kršitev določb postopka. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe ni razvidno, da bi tožena stranka okoliščino, da je tožnik prošnjo za brezplačno pravno pomoč pogojeval s predhodnim zaslišanjem obeh izvedencev, kar je ključna okoliščina za odločitev, ali je bil upravni postopek za odločanje o prošnji za brezplačno pravno pomoč sploh veljavno začet na podlagi vloge stranke, ali ne. Tožena stranka odgovora na tožbo ni podala, tako da je ta ključna okoliščina ostala nerazjasnjena.

Izrek

Tožbi se ugodi in se izpodbijana odločba Okrožnega sodišča v Ljubljani, št. Bpp 2120/2019 z dne 23. 8. 2019, odpravi in zadeva vrne toženi stranki v ponoven postopek.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim aktom je podpredsednica Okrožnega sodišča v Ljubljani odločila, da se prošnji tožnika za dodelitev brezplačne pravne pomoči ugodi in se mu dodeli izredna brezplačna pravna pomoč kot oprostitev plačila stroškov sodnega izvedenca gradbene stroke in sodnega izvedenca geodetske stroke v delu stroškov, ki bodo v založitev predujma naloženi prosilcu, v nepravdnem postopku Okrajnega sodišča v Ljubljani, N 211/2017, od dne 10. 7. 2019 dalje. V obrazložitvi akta je navedeno, da je prosilec dne 9. 7. 2019 na Okrajno sodišče v Ljubljani vložil prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP) „smiselno“ za oprostitev plačila stroškov sodnega izvedenca gradbene stroke, v delu stroškov, ki bodo v založitev predujma naloženi prosilcu, v nepravdnem postopku Okrajnega sodišča v Ljubljani. Organ se je prepričal, da je prosilec upravičen do denarne socialne pomoči. 2. Nadalje tožena stranka ugotavlja, da prosilec izpolnjuje pogoje za dodelitev BPP iz 24. člena ZBPP. Zadeva ni očitno nerazumna oziroma ima prosilec verjetne izglede za uspeh, tako da je razumno začeti postopek oziroma se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva oziroma nanje odgovarjati in je zadeva pomembna za osebni in socialno-ekonomski položaj prosilca. Sklicuje se na določila 9. člena, drugega odstavka 11. člena in četrti odstavek 28. člena ZBPP.

3. V tožbi tožnik pravi, da izpodbijana odločba ni izdana na podlagi zakona, temveč popolnoma samovoljno oziroma arbitrarno; gre za naklepno kaznivo združevanje okrajne sodnice v postopku N 211/2017 in podpredsednice sodišča; to nesporno dokazuje tudi takojšnja izdaja odločbe; okrožna sodnica A.A.ne odloča prvič samovoljno in arbitrarno pri izdaji odločb BPP. Navaja še, da je tožnik v postopku N 211/2017 zahteval, da se zaslišijo izvedenci gradbene stroke in pravi, da je drugi izvedenec isto nepremičnino ocenil za 47% več kot prva izvedenka.

4. Nadalje še navaja, da je dostavljeni prošnji za dodelitev BPP z dne 9. 7. 2019 to vlogo dostavila v prilogi odgovora v zvezi s sklepom z dne 14. 6. 2019, da se ista uporabi šele po zaslišanju izvedencev B.B. in C.C. in postavitvijo novega izvedenca gradbene stroke. V prošnji je tudi nesporno predlagano, da se za pravno svetovanje in zastopanje postavi odvetnik Č.Č. iz Ljubljane.

5. Okrajni sodnici, ki vodi nepravdni postopek tožnik v tožbi očita, da je poslala dopis na Okrožno sodišče v Ljubljani za BPP in prošnjo za brezplačno pravno pomoč, pri tem pa je nezakonito spremenila vsebino prošnje.

6. Ponavlja, da je očitno bil dogovor med okrajno sodnico in podpredsednico okrožnega sodišča, da je ta odločila o odločbi za brezplačno pravno pomoč pod nujno že dne 23. avgust 2019. V odločbi se nikjer ne omenja postavitev odvetnika Č.Č. iz Ljubljane, kar je v prošnji jasno zapisano in navedeno.

7. Poudarja, da izpodbijana odločba Bpp 2120/2019 z dne 23. 8. 2019 ni izdana na podlagi zakona, ustave in EKČP. Očita, da gre za naklepno kaznivo združevanje okrajne sodnice v postopku N 211/2017 in podpredsednice sodišča. Naslovnemu sodišču predlaga, da izpodbijano odločbo Bpp 2120/2019 v celoti odpravi in jo vrne Okrožnemu sodišču v Ljubljani v novo odločitev v skladu z navedbami tožeče stranke v prošnji z dne 9. 7. 2019. 8. Tožba je utemeljena.

9. Izpodbijana odločba ima v tolikšni meri pomanjkljivo obrazložitev, da se je ne da preizkusiti in gre za bistveno kršitev določb postopka (7. točka drugega odstavka 237. člena ZUP v zvezi z tretjim odstavkom 27. člena ZUS-1).

10. Iz tožbenih navedb v povezavi s podatki v spisu je mogoče dovolj zanesljivo zaključiti, da je glavni razlog, zaradi katerega je tožnik vložil tožbo v upravnem sporu ta, da je tožena stranka odločbo o dodelitvi brezplačne pravne pomoči izdala preuranjeno oziroma v nasprotju z vlogo tožnika z dne 8. 7. 2019. V tej vlogi, ki je naslovljena z: „Odgovor v zvezi sklepa z dne 14. junij 2019 in priloga samo za sodišče: prošnja za dodelitev brazplačne pravne pomoči z dne 9. 7. 2019 po potrebi dostaviti službi Bpp pri Okrožnem sodišču v Ljubljani šele po zaslišanju izvedencev /...“. V tej vlogi se tožnik pritožuje zoper postopek cenitve s strani C.C. in se pritožuje tudi zoper rezultat cenitve nepremičnine glede na cenitev, ki jo je opravila B.B. V tej vlogi je zahteval zaslišanje obeh cenilcev. Na koncu druge strani te vloge je navedel, da postavitev izvedenca gradbene stroke pride v poštev šele po opravljenem zaslišanju omenjenih dveh izvedencev. V nadaljevanju te vloge navaja, kaj bi moralo sodišče ugotoviti z zaslišanjem obeh izvedencev. Tudi na koncu te vloge je še enkrat navedeno, da se prošnja za brezplačno pravno pomoč po potrebi dodeli organu za brezplačno pravno pomoč, vendar šele po zaslišanju obeh izvedencev.

11. Tudi v tožbi v tem upravnem sporu se tožnik pritožuje zoper „takojšnjo izdajo odločbe“, saj je v postopku N 211/2017 zahteval, da se zaslišita oba izvedenca. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe pa ni razvidno, da bi tožena stranka okoliščino, da je tožnik prošnjo za brezplačno pravno pomoč pogojeval s predhodnim zaslišanjem obeh izvedencev, kar je ključna okoliščina za odločitev, ali je bil upravni postopek za odločanje o prošnji za brezplačno pravno pomoč sploh veljavno začet na podlagi vloge stranke, ali ne. Tožena stranka odgovora na tožbo ni podala, tako da je ta ključna okoliščina ostala nerazjasnjena oziroma iz tožbenih navedb v povezavi s podatki v spisu izhaja, da tožena stranka ni upoštevala pogoja, da tožnik podaja prošnjo za brezplačno pravno pomoč pod pogojem oziroma po tem, ko bosta oba izvedenca zaslišana v sodnem postopku. Določbo prvega odstavka 125. člena ZUP določa, kdaj se upravni postopek začne in sicer se upravni postopek začne pred pristojnim organom po uradni dolžnosti ali na zahtevo stranke. Upravni postopek za dodelitev brezplačne pravne pomoči se namreč ne more začeti po uradni dolžnosti, ampak mora biti jasno in nedvoumno izkazana zahteva stranke za začetek tega upravnega postopka. Takšna zahteva pa v konkretnem primeru ni izkazana oziroma iz podatkov v spisu ni razvidna.

12. Ker je tožena stranka kršila določbo 32. člena ZBPP v zvezi z določbo prvega odstavka 125. člena ZUP in 7. točko drugega odstavka 237. člena ZUP, je sodišče tožbi ugodilo in izpodbijani akt odpravilo in zadevi vrnilo toženi stranki v ponoven postopek (3. točka prvega odstavka 64. člena ZUS-1). Tožena stranka mora izdati nov upravni akt v 30 dneh od prejema sodbe, pri tem pa je vezana na stališča sodišča glede vodenja postopka (četrti odstavek 64. člena ZUS-1).