Jedro

Glavno materialnopravno vodilo za odločitev o stikih je otrokova največja korist. Pri odločanju je treba izhajati iz načela, da je otrokova korist, da ima dobre in tesne kontakte z obema staršema. Sodišče pa lahko pravico do stikov omeji, če je to potrebno zaradi varovanja koristi otroka. Stiki niso v otrokovo korist, če pomenijo za otroka psihično obremenitev ali če se sicer z njim ogroža njegov telesni ali duševni razvoj.

Trenutno kakršnikoli stiki, razen posrednih, preko pisnih sporočil, ne pridejo v poštev, ker deklici ne bi bili v korist in bi zanjo lahko pomenili prehudo psihično obremenitev ter škodovali njenemu duševnemu razvoju.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sklep v izpodbijani III. točki izreka potrdi.

II. Vsaka stranka nosi svoje stroške pritožbenega postopka sama.

Obrazložitev

1. Nazadnje je bilo o stikih med danes 14 letno A. A. in njenim očetom odločeno v sklepu z dne 5. 5. 2020, ko je bila A. A. stara 12 let. Stiki so bili določeni posredno tako, da oče največkrat enkrat mesečno pošlje hčerki pozitivno pisno sporočilo, ki ga naslovi na Center za socialno delo X., kjer naj bi pristojna in usposobljena oseba ocenila, ali so očetova sporočila za hčer prijetna in spodbudna. Če bodo leto dni tako določeni stiki primerno potekali, bo oče lahko vzpostavil s hčerko oseben stik, in sicer po telefonu, ali preko spleta, vsako prvo in tretjo soboto v mesecu, med 18. in 19. uro. Takšni stiki so bili določeni, ker oče zadnjih 10 let z dekletom ni imel osebnega stika, zato sta tako sodna izvedenka kot CSD za potrebe postopka, ki se je končal z odločbo o stikih z dne 5. 5. 2020 predlagala, da se stiki začnejo izvajati v odvisnosti od tega, kako se bo odnos med deklico in očetom v prihodnosti razvijal. A. A. je deklica z več težavami, ki omejujejo njen zdrav in celosten razvoj. Njene izkušnje z očetom so časovno zelo oddaljene in mešane. V letih, ko deklica z očetom stika ni imela, se je pri njej utrdilo prepričanje, da mu je zanjo vseeno. V takšnem stanju sodna izvedenka neposrednih stikov z očetom ni ocenila kot koristnih za deklico, ker si oče njenih potreb niti ni predstavljal in ni razmišljal kaj doživlja deklica njene starosti in bi pri vzpostavljanju stikov z dekletom potreboval strokovno pomoč. Ko bi deklica dobila nekaj spodbudnih izkušenj iz posrednih stikov, bo smiselno urejati neposredne stike.

2. Od 20. 9. 2019 na predlog Centra za socialno delo X. poteka postopek zaradi odvzema mladoletne deklice staršema. V okviru tega postopka je sodišče izdalo dne 3. 12. 2021 začasno odredbo, s katero je začasno podaljšalo namestitev deklice pri babici B. B. (I) in začasno določilo način potekanja stikov med deklico in njeno materjo (II) ter med deklico in njenim očetom (III).

3. Odločitev o posrednih stikih s hčerko izpodbija oče s pritožbo v kateri navaja, da je bila ureditev stikov preko pisem določena za eno leto, ta rok se je iztekel. Na CSD niso naredili nič drugega, kot da so z očetom imeli tri sestanke in še vedno vztrajajo pri motivacijskih pismih, čeprav oče ni več na prestajanju zaporne kazni. Stiki, ki so omejeni na pozitivna pisna sporočila največkrat enkrat mesečno preko centra za socialno delo onemogočajo in nepopravljivo ogrožajo odnos med očetom in hčerko. Ni res, kar mu v obrazložitvi izpodbijanega sklepa očita sodišče prve stopnje, da je bil neaktiven in da ni sodeloval pri stikih, kot so bili določeni in hčerki ni pošiljal spodbudnih pisem. Poskusil je, tako kot je to zmogel po svojih najboljših močeh, a z druge strani odziva ni bilo. Center kljub temu, da vidi, da stiki preko pošiljanja pozitivnih pisnih sporočil ne delujejo, ne predlaga nobene rešitve, ki bi bila bolj prilagojena očetu in deklici. Če oče ni sposoben pisanja vzpodbudnih sporočil, pa bi bil bolj sposoben v verbalni komunikaciji in bi na tak način zlahka prebil zid, ki so ga ustvarili drugi med njim in hčerko. A takšne možnosti nima. Zagotovo bi bilo primerno, da se vzpostavijo najmanj stiki po telefonu ali spletu.

4. Druga udeleženka je na pritožbo odgovorila in predlagala njeno zavrnitev.

5. Pritožba ni utemeljena.

6. Glavno materialnopravno vodilo za odločitev o stikih je otrokova največja korist. Pri odločanju je treba izhajati iz načela, da je otrokova korist, da ima dobre in tesne kontakte z obema staršema. Sodišče pa lahko pravico do stikov omeji, če je to potrebno zaradi varovanja koristi otroka. Stiki niso v otrokovo korist, če pomenijo za otroka psihično obremenitev ali če se sicer z njim ogroža njegov telesni ali duševni razvoj.

7. Izpodbijana odločitev o izvajanju posrednih stikov preko pošiljanja pozitivnih sporočil temelji na psihiatričnem izvedenskem mnenju za A. A., ki ga je izdelala prof. C. C. spomladi leta 2019 za potrebe nepravdnega postopka Okrožnega sodišča v Kranju pod opr. št. N 000/2018, stranke tega postopka pa so se strinjale, da se to izvedensko mnenje uporabi tudi za odločitev v zadevi pod opr. št. III N 000/2019. 8. Iz podatkov, ki jih je zbrala sodna izvedenka sledi, da je deklica v zgodnjem obdobju živela v močno kaotičnih in nepredvidljivih razmerah, ob hudih napetostih v partnerskem odnosu svojih staršev. V predšolskem obdobju, ko sta se starša razšla, je živela z materjo z zelo posebnimi osebnostmi značilnostmi, zato ni imela primernih možnosti za celosten razvoj. Vrtca ni obiskovala. Mati je imela osebne in eksistenčne težave. Deklica je vzgojno prikrajšana in ima čustvene težave. Primanjkuje ji spodbudnih socialnih izkušenj, nizka samopodoba pa povečuje možnost vedenjskih motenj deklice. Oče v pogovoru s sodno izvedensko ni pokazal, da bi bil dojemljiv za dekličine potrebe, zato bi se moral seznaniti z osnovami otroškega razvoja in čustvovanja s pomočjo strokovnih delavcev. Tako kot je sledilo že iz poročil delavcev pristojnega centra za socialno delo, je tudi izvedenka potrdila, da je A. A. do očeta ambivalentna in da bi ji bili stiki z očetom lahko v korist samo v primeru, če se bi vzpostavili zelo postopno. Potrebno bi bilo tudi sodelovanje psihologinje, ki bi se z deklico o očetovih sporočilih pogovarjala. Šele ob dobrem poteku takšnega posrednega stika, bi bilo po enem letu primerno razmišljati o stikih po telefonu ali spletu.

9. Pritožnik nekritično prezre, da je imel zadnji neposredni stik s hčerko, ko je bila stara dve leti in pol. Ko se je odselil na Kosovo, neposrednega stika z deklico ni več vzpostavil. O deklici ne ve tako rekoč ničesar, niti kdaj je rojena, ali kaj je njen najljubši predmet v šoli. Zaradi popolne odtujenosti med hčerko in očetom, ob čustveni zbeganosti in razvojnih težav deklice, nikakor ne bi bilo koristno in primerno po mnenju sodne izvedenke, da bi se vzpostavili neposredni stiki, predno bi se oče seznanil z osnovami človeškega razvoja in čustvovanja. Ob ugodnem poteku posrednih stikov bi se te lahko razširili na stike po telefonu ali spletu. Za slednje je izvedenka opozorila, da je potrebno preizkusiti pristnost očetove motiviranosti in občutljivosti za otroka zaradi dolgotrajne odsotnosti očeta in psiholoških značilnosti deklice. Tako pomemben odnos, kot je odnos med otrokom in očetom potrebno graditi postopno in previdno ter ga sproti prilagajati otrokovemu čustvenemu stanju. Oče mora hčerko spoznati in se biti sposoben prilagoditi njenim osebnim značilnosti in deklica mora najprej dobiti nekaj spodbudnih izkušenj iz posrednih stikov z očetom, šele na to je smiselno preiti na neposredne stike.

10. Oče posebne motiviranosti pri vzpostavljanju posrednih stikov z deklico ni pokazal. Nemotiviran je bil tudi za ponujano pomoč centra za socialno delo z namenom vzpostavitve starševskega odnosa ob prepoznavanju razvojnih potreb otroka. Da bi deklica ponovno pridobila občutek varnosti in sprejela odnos z očetom, bi moral oče stike z njo izvajati preko pozitivnih pisnih sporočil redno, dosledno in v daljšem časovnem obdobju, da bi takšne stike lahko sprejela tudi deklica. Ponovno razočaranje zaradi odsotnosti stikov, bi deklica le težko prenesla. Center za socialno delo je v ta namen izdelal tudi načrt pomoči družini (priloga A29) s katerim je bil oče seznanjen v juniju leta 2020. V enoletnem obdobju, ko so bili določeni posredni stiki v sklepu Okrožnega sodišča v Kranju pod opr. št. N 000/2018 z dne 1. 10. 2019, oče ni redno izvajal stikov s pošiljanjem pozitivnih sporočil. Ker pri vzpostavljanju stikov s hčerko ni pokazal vztrajnosti, do napredka ni prišlo. Stike, kot so bili določeni, je zavračal, ni obiskoval terapevta in izpolnjeval zavez iz načrta pomoči, da bo poiskal pomoč za razrešitev dolgotrajnega konfliktnega partnerskega odnosa z otrokovo materjo.

11. Tudi v tej pritožbi neutemeljeno prelaga odgovornost na delavce centra za socialno delo, ki naj bi ne storili ničesar v smeri izboljšanja odnosa med deklico in očetom, čeprav iz listinske dokumentacije, ki jo je posredoval center za socialno delo, sledi prav nasprotno, da so z njim želeli večkrat vzpostaviti kontakt, načrtovali srečanja v okviru družinske konference, a se je ni udeležil. Očetovo vedenje kaže, da si stike s hčerjo očitno želi bolj v cilju zadovoljevanja lastnih in ne dekličinih interesov in koristi.

12. Pritožbeno sodišče soglaša s sodiščem prve stopnje, da trenutno kakršnikoli stiki, razen posrednih, preko pisnih sporočil, ne pridejo v poštev, ker deklici ne bi bili v korist in bi zanjo lahko pomenili prehudo psihično obremenitev ter škodovali njenemu duševnemu razvoju. Enako velja tudi za stike preko skypa ali telefona, ki jih je sodna izvedenka, dokler ne bi bil v odnosu med hčerko in očetom vzpostavljeno določeno zaupanje, odsvetovala. Oče bo pač moral pokazati več empatije do deklice, zdaj pa kaže, da jo doživlja bolj kot projekcijo lastnih želja in potreb v določenem življenjskem obdobju.

13. Pritožbeni razlogi niso utemeljeni in ker tudi ni zaznati absolutno bistvenih kršitev na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, je potrebno pritožbo zavrniti in sklep v izpodbijani III. točki izreka potrditi (365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).

14. Pritožnik je v pritožbenem postopku propadel, predmet pritožbene presoje pa je korist otroka, zato je sodišče po načelu prostega preudarka odločilo, da vsaka stranka krije svoje stroške pritožbenega postopka sama (drugi odstavek 55. člena ZNP-1).