Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Ker sodišče prve stopnje ni samo ugotavljalo dejanskega stanja zadeve oziroma ni ugotovilo drugačnega dejanskega stanja kot tožena stranka, prav tako pa ni šlo za odločanje na podlagi 66. člena ZUS-1, pritožba zoper sodbo glede na določbo 1. odstavka 73. člena ZUS-1 ni dovoljena.
Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.
1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 343. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena Zakona o upravnem sporu – ZUS-1 kot nedovoljeno zavrglo tožnikovo pritožbo zoper sodbo tega sodišča U 2486/2007-11 z dne 12. 5. 2008. 2. Sodišče prve stopnje je svojo odločitev oprlo na določbe prvega odstavka 73. člena ZUS-1. 3. V pritožbi se tožnik sklicuje na pritožbene razloge iz 75.člena ZUS-1 in navaja, da iz dokaznega gradiva sodnega spisa izhaja popolnoma drugačno dejansko stanje od tistega, na katerega se sklicuje sodišče. Predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa in ugoditev njegovi pritožbi zoper sodbo z dne 12. 5. 2008, podredno zahteva ugotovitev pravnomočnosti sodbe z dne 12. 5. 2008; če bo sodišče ugotovilo, da je bila navedena sodba pravnomočna z dnem vročitve, naj njegovo pritožbo z dne 15. 7. 2008 šteje kot revizijo.
4. Pritožba ni utemeljena.
5. Po presoji Vrhovnega sodišča je odločitev sodišča prve stopnje pravilna in zakonita. Glede na določbo prvega odstavka 73. člena ZUS-1 je zoper sodbo, ki jo izda upravno sodišče, dovoljena pritožba le v dveh primerih, in sicer: če je sodišče samo ugotovilo drugačno dejansko stanje, kot ga je ugotovila tožena stranka, ter je na tej podlagi spremenilo izpodbijani upravni akt, ali če je sodišče odločilo na podlagi 66. člena tega zakona. Ker je v obravnavanem primeru sodišče prve stopnje tožbo zavrnilo, prav tako pa ni šlo za odločanje na podlagi 66. člena ZUS-1, pritožba zoper sodbo sodišča prve stopnje ni dovoljena, kot je bil tožnik tudi pravilno poučen v pravnem pouku sodbe z dne 12. 5. 2008. 6. Po presoji Vrhovnega sodišča je zato sodišče prve stopnje pritožbo zoper sodbo sodišča prve stopnje z dne 12. 5. 2008 pravilno zavrglo kot nedopustno in pri tem pravilno primerno uporabilo določbo 343. člena ZPP v zvezi z prvim odstavkom 22. člena ZUS-1. 7. Ker je predmet spora procesna odločitev, niso utemeljeni pritožni ugovori glede napačno ugotovljenega dejanskega stanja, neupoštevna pa je tožnikova zahteva po določitvi dneva pravnomočnosti sodbe z dne 12. 5. 2008, saj ta podatek izhaja iz izvirnika navedene sodbe. Na drugačno odločitev Vrhovnega sodišča pa ne more vplivati tožnikov pritožbeni zahtevek, naj njegovo pritožbo z dne 15. 7. 2008 šteje kot revizijo, saj je tožnik na poziv sodišča z dne 24. 7. 2008 izrecno izjavil, da je njegova vloga pritožba, vložena v skladu s 73. členom ZUS-1. 8. Ker pritožbene navedbe niso utemeljene in niso podani razlogi, na katere mora sodišče paziti po uradni dolžnosti, je Vrhovno sodišče na podlagi 76. člena ZUS-1 v zvezi z 82. členom ZUS-1 pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.