Jedro

Izpolnjevanje zahtevanih razpisnih pogojev mora izkazati prijavitelj. V pristojnosti strokovne komisije pa je, da opravi strokovno presojo v zvezi s presojo prispelih vlog, tako da prispele vloge strokovno oceni oziroma točkuje po posameznih razpisanih merilih. V konkretnem primeru je iz ocenjevalnih listov obeh ocenjevalcev razvidna ocena po vsakem posamičnem merilu, kot tudi zaključna obrazložitev ocene oziroma kriteriji, ki so vplivali na ocenitev. S tem so bili po presoji sodišča pravni predpisi uporabljeni pravilno.

Izrek

Tožba se zavrne.

Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

V obravnavani zadevi je sodišče s sodbo opr. št. II U 18/2014 z dne 12. 2. 2014 tožbi med istima strankama o isti zadevi odločilo, da se tožbi tožnika ugodi in da se sklep Ministrstva za kulturo z dne 23. 12. 2013 odpravi in zadeva vrne istemu organu v ponoven postopek. Sodišče je v svoji obrazložitvi med drugim navedlo, da izpodbijani akt ne vsebuje vseh sestavin iz 214. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP) in tudi ne argumentiranih razlogov za odločitev, zaradi česar je storjena absolutna bistvena kršitev pravil postopka in da je kršitev pravil postopka storjena tudi s tem, ker ocenjevanje vlog ni potekalo po postopku, predvidenim z javnim razpisom.

V ponovljenem postopku je tožena stranka z izpodbijanim sklepom vlogo tožnika na Tretji javni razpis za sofinanciranje operacij javne kulturne infrastrukture v okviru Evropskega sklada za regionalni razvoj, v okviru operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje 2007 – 2013, v okviru razvojne prioritete 3. Povezovanje naravnih in kulturnih potencialov in prednostne usmeritve 3.2. Mreženje kulturnih potencialov, za obnovo Mariborskega gradu, V dela gradu za muzej (III. Faza) (ponovno) zavrnila.

V svoji obrazložitvi navaja, da je na predmetni javni razpis prispelo 58 vlog. Ena vloga ni bila dopolnjena s pravnomočnim gradbenim dovoljenjem, zato je komisija pregledala in ocenila 57 vlog. Glede tožnikove vloge je strokovna komisija ugotovila, da je njegova vloga prispela pravočasno in da izpolnjuje vse pogoje javnega razpisa. Vloga tožnika je bila ocenjena s skupno 50 točkami. Merila za ocenjevanje vlog so bila določena v razpisni dokumentaciji. Prvo merilo-multiplikacijski učinek projekta na razvoj širšega okolja-je razdeljeno na tri segmente. Prvi segment je vpliv projekta na razvoj kulture kot razvojnega dejavnika občine-regije. Po tem segmentu prvega merila je bila vloga tožnika ocenjena s 5 točkami z obrazložitvijo, da ne gre za vrhunski projekt, ki bi uvajal nove trende ali vzpodbujal nove dejavnosti na področju kulture, ki še ne obstajajo ali so slabo razvite. Komisija je ugotovila, da so v projektu navedene predvidene dejavnosti in pristopi že prisotni in dalj časa znani v drugih sorodnih javnih zavodih širše štajerske regije, kar tudi podrobno opredeljuje. Tudi ni mogoče pritrditi trditvi o izhajanju programa centra iz najkvalitetnejše dediščine pokrajine, saj so povsem izpuščene dejavnosti, ki so bile v preteklosti pomembne za regijo in širše prepoznavne. Pisma o nameri tudi niso tiste vrhunske kulturne vsebine, ki bi izpolnjevale manko na navedenih področjih. Vsebine, ki so opisane v presežnikih, kot npr. dve veliki občasni razstavi, ki ju tudi navaja, pa so pričakovana redna dejavnost Pokrajinskega muzeja Maribor. Projekt mariborski grad – obnova V dela gradu za muzej (III. faza) ima sicer izdelano analizo kulturnih dogodkov in priloženo projekcijo obiskanosti ustanove v prvih petih letih po zaključku investicije, vendar zato, ker vlagatelj ni priložil izjav treh partnerjev s področja kulture o mreženju, ni mogoče šteti, da gre za povezovanje raznolikih kulturnih dejavnosti v več občinah in širšem geografskem območju na dolgi rok. Iz vloge tudi ni razvidno, da bi uvajal vrhunsko kulturno vsebino, ki bi zapolnjevala manko na področju (alternativna osnova za dodelitev 15 točk ne glede na izjave o mreženju). Zato je šteti, da bo investicija zagotovila le boljše delovne pogoje obstoječim kulturnim dejavnostim.

Po drugem segmentu prvega merila-vpliv projekta na gospodarsko rast, posebej na področju turizma in turizmu komplementarnih dejavnosti, je bila tožnikova vloga ocenjena z največjim številom možnih točk (20 točk) z obrazložitvijo, da projekt neposredno vpliva na razvojno podjetniške iniciative in ima priložene listine o gospodarskem sodelovanju z v odločbi navedenimi partnerji. Po tretjem segmentu prvega merila-vpliv projekta na zaposlovanje, ustvarjanje novih bruto delovnih mest- je bila vloga tožnika ocenjena z 10 točkami z obrazložitvijo, da bodo v okviru projekta odprta samo 3 nova delovna mesta in sicer v dejavnostih, za katere bo nova delovna mesta v novo ustanovljeni zasebni družbi zagotovil javni partner iz gospodarstva A. d.o.o., ki svojo namero izkazuje z notarsko overjeno listino, v kateri pa ni navedena ta družba, temveč je navedena druga družba in sicer B. d.o.o. Iz notarsko overjene listine tudi izhaja, da navedena družba zagotavlja 3 nadomestne zaposlitve.

Po drugem merilu-pripravljenost projekta za takojšnji začetek izvedbe - je bila vloga tožnika ocenjena z 10 točkami. Časovni načrt namreč pokaže, da bo investicijski projekt zgrajen 4 mesece pred rokom upravičenosti izdatkov projekta (30. 9. 2015). Po tretjem merilu-prispevek projekta/investicije k razvoju kulturne dejavnosti, dostopnosti kulture in zaposljivosti-je bila vloga tožnika ocenjena s 5 točkami, ker bo upravljalec projekta javni Pokrajinski muzej Maribor.

V nadaljevanju obrazložitve navaja, da sta vlogo tožnika pri ponovnem ocenjevanju ločeno ocenila dva člana komisije, kot izhaja iz njunih zapisnikov o ocenjevanju, ki sta v spisu in ki sta bila osnova za zgoraj navedene ocene oziroma ugotovitve, kot izhajajo iz zapisnika komisije.

Tožnik vlaga tožbo zaradi nepopolno in nepravilno ugotovljenega dejanskega stanja in zaradi kršitev pravil postopka. Navaja, da tožena stranka pri ponovnem odločanju ni sledila napotkom sodišča in je ponovno točkovala oziroma presojala vlogo tožnika po vseh merilih in ne samo po prvem segmentu prvega merila, kar je bilo predmet tožbenega zahtevka po prvotni tožbi. Vlogo tožnika sta v ponovljenem postopku ocenjevala ista člana komisije kot prvič, točke po posameznih merilih so bile dodatno znižane, čeprav se merila ter pogoji in člani komisije niso v ničemer spremenili. Takšno ravnanje tožene stranke pa je nedopustno. Nadalje pojasnjuje, da se je prijavil na predmetni javni razpis za obnovo Mariborskega gradu - V dela za muzej (III. faza), objavljen v Uradnem listu RS in na spletni strani tožene stranke. Opis meril in število točk pri posameznem merilu je tožena stranka določila v razpisni dokumentaciji. Tožnik je pri ponovnem točkovanju iz prvega segmenta prvega merila-multiplikacijski učinek na razvoj širšega okolja-ponovno prejel le 5 točk, pri čemer je tožena stranka v izpodbijanem aktu navedla, da gre za redne dejavnosti in aktivnosti obstoječega muzeja, ki jih bo ta opravljal zaradi usposobitve dodatnih prostorov. Tožnik se s takšno obrazložitvijo ne strinja. Tožnik je k prijavi priložil vsebino C., analizo kulturnih dogodkov in projekcije obiskanosti. Vsebine C. z dejavnostmi žive dediščine zasledujejo uresničevanje ciljev nacionalnega strateškega referenčnega okvira 2007 - 2013, uvajajo nove trende v kulturni ustvarjalnosti in vzpodbujajo nove dejavnosti na področju kulture, ki še ne obstajajo ali so slabo razvite. Iz prilog pa je razvidno tudi, da projekt uvaja vrhunsko kulturno vsebino, ki zapolnjuje manko na področju ohranjanja propadajočih dejavnosti in promociji žive dediščine. Pridobljeno mnenje slovenskega Etnografskega muzeja o projektu C. s strokovnega vidika dokazuje, da gre za inovativen projekt vzpostavitve delujočih delavnic domače in umetnostne obrti. Tožnik meni, da je to projekt, kakršnega v Slovenijo doslej na področju celostne obravnave in promocije žive dediščine še ni bilo.

Tožnik tudi navaja, da je, kot je razvidno iz prijavne dokumentacije, kandidiral pri segmentu merila-vpliv projekta na razvoj kulture kot razvojnega dejavnika občine/regije - in je v tem segmentu svojo vlogo podprl in izkazal z analizo učinkov kulturnih dogodkov ter projekcijo obiskanosti ustanove v prvih 5-letih po zaključku investicije. Zato meni, da bi pri tem segmentu moral dobiti 25 točk. Iz razpisne dokumentacije je namreč razvidno, da se je bilo možno prijaviti le na en segment oz. en kriterij. Tožena stranka je bila torej pri ocenjevanju pristojna zgolj za presojo o tem, ali tožnik izpolnjuje kriterij za največ 25 točk ali ne in ni bila pristojna za oceno, da zato, ker tožnik ni predložil izjav treh partnerjev s področja kultura o mreženju, ni mogoče šteti, da gre za povezovanje raznolikih kulturnih dejavnosti v več občinah in širšem geografskem področju na dolgi rok. Tožnik se namreč na prijavo ni prijavil po drugem segmentu prvega merila, tj. po segmentu, ki zagotavlja 15 točk, saj bi sicer izjave treh partnerjev tudi predložil. Tožena stranka je vlogi tožnika tudi pri tretjem segmentu prvega merila-vpliv projekta na zaposlovanje, ustvarjanje bruto novih delovnih mest- dodelila 10 točk, ker je štela, da zagotovitev zaposlitve 6 novih delavcev ni izkazana. Takšna ugotovitev strokovne komisije pa je zmotna. V danem primeru ne gre za napačen zapis, ampak za administrativno napako pri popravi listine, saj je pri navizu družbe izpadla beseda X. Iz predložene dokumentacije, in sicer notarsko overjenih listin, je jasno razvidno, da bo omogočeno 6 novih zaposlitev. Prav tako je zmotna ugotovitev strokovne komisije glede merila pripravljenosti projekta za takojšnji začetek izvedbe, po katerem je bila vloga tožnika ocenjena z 10 točkami. Pri tem merilu je bilo točkovanje vezano na zaključek investicijskega projekta. Rok zaključka investicije tožnika je v drugi polovici meseca aprila 2015, kar je več kot 5 mesecev pred končnim zaključkom projekta, kot ga je definiral razpis, in sicer 30. 9. 2015. Iz priloženega časovnega načrta izvedbe investicije, ki je bil priložen k ponudeni dokumentaciji, je jasno razvidno, da bo fizična obnova objekta (izgradnja) zaključena že pred 30. 4. 2015, ko je predviden tehnični in kvalitetni pregled.

Tožena stranka je nadalje s tem, ko je pri vnovičnem točkovanju spreminjala točkovanje in v obrazložitvi ni navedla razlogov za tovrstno početje, zaobšla napotke upravnega sodišča. Nesprejemljivo je, da isti projekt isti člani strokovne komisije po istih merilih v treh različnih ocenitvah ocenijo različno. Navedene ugotovitve po prepričanju tožnika kažejo tudi na nepristranskost tožene stranke oz. nestrokovnost njene komisije. Glede na navedeno tožeča stranka sodišču predlaga, da izpodbijani akt tožene stranke z dne 20. 3. 2014 odpravi in zadevo vrne toženi stranki v ponovno odločanje. Zahteva tudi vračilo stroškov postopka.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo prereka navedbe tožnika, razen vkolikor se z njimi izrecno strinja. Meni, da je v ponovljenem postopku ravnala v skladu z napotki sodišča, saj je slednje naročilo, da mora v ponovnem postopku odpraviti storjeno kršitev pravil upravnega postopka in v zadevi odločiti po z razpisnimi pogoji določenem postopku in z aktom, ki bo imel vse sestavine po 214. členu ZUP. V zvezi s tožbenimi navedbami, da iz prijavne dokumentacije s prilogami kot nesporno izhaja izpolnjevanje kriterijev za pridobitev 25 točk po prvem segmentu prvega merila, odgovarja, da so v projektu navedene predvidene dejavnosti in pristopi že prisotni in dalj časa prisotni v drugih sorodnih javnih zavodih, ki jih tudi navaja in da projekt ne vključuje in ne povezuje že obstoječih programov tega področja na območju širše regije ter ne izkazuje novosti v širšem kontekstu. V zvezi s sklenjenimi pismi o nameri sodelovanja odgovarja, da v teh namerah sodelovanja dejavnosti niso vrhunske kulturne vsebine, ki bi zapolnjevale manjko na področju izumirajočih dejavnosti. V projekt vključeni C. s priloženimi 9 pismi o nameri obrtnikov z dejavnostmi ne pokriva vsebinsko pričakovanih osnovnih področij, povezanih z najbolj pomembnimi zbirkami muzeja in v skladu z ustanovitvenim aktom muzeja. Trditvi o izhajanju programa centra iz najkvalitetnejše dediščine pokrajine, ni mogoče pritrditi kar tudi podrobno opredeljuje. Zato ne gre za uvajanja novih trendov v kulturno ustvarjalnost, ampak gre za nov trend uporabe javne kulturne infrastrukture za tržno promocijo gospodarske dejavnosti, umetnostne obrti, ki je povsem zatrjene povezave z najbolj pomembnimi zbirkami muzeja. Vsebine, opisane v presežnikih, kot npr. dve veliki občasni razstavi, ki ju tudi navaja, pa so pričakovana redna dejavnost Pokrajinskega muzeja Maribor. V zvezi z merilom pripravljenosti projekta za takojšnji začetek izvedbe tožena stranka na tožbene navedbe odgovarja, da je tožeča stranka na obrazcu št. 1 na 2. strani pod točko 13 kot predviden zaključek projekta zapisala maj 2015 in na 3. strani glavne faze projekta pod točko 5 izvedba GOI del kot dela opreme pričetek marec 2014 in zaključek maj 2015. Kot zaključek gradbenih del je jasno naveden datum 30. 5. 2015. Rok zaključka investicije ni tedaj, ko se zaključijo gradbena dela, temveč, ko je investicijski projekt zaključen, tj. ko se lahko začne obratovanje. V zvezi s tožbenimi navedbami glede ustvarjanja novih delovnih mest pa tožena stranka odgovarja, da je v predzadnjem odstavku analize učinkov kulturnih dogodkov na str. 12 omenjenega dokumenta navedeno, da bo partner iz gospodarstva A. d.o.o. v socialno podjetje vstopil z vložkom treh delovnih mest (1x informator, 2x muzejski čuvaj) in da svojo namero potrjuje z notarsko overjeno listino. V priloženi notarski listini pa ni navedena ta družba, temveč povsem druga družba – B. d.o.o., ki pa naj bi kot družbenik v socialnem podjetju zagotovila tri nadomestne zaposlitve in ne treh novih, kot je bilo zahtevano v razpisu. V zvezi s tem ni mogoče reči, da gre le za administrativno napako pri popravi listine, saj ne le, da je zapisana napačna firma, temveč notarska listina sploh ne omenja novih zaposlitev, saj omenja le tri nadomestne zaposlitve. Vloge tudi ni mogoče dopolnjevati z dodatkom notarskega zapisa, ki ga tožnik ni oddal v roku za oddajo vlog. Glede na navedeno tožena stranka sodišču predlaga, da vlogo tožeče stranke zavrne in tožeči stranki tudi naloži plačilo stroškov postopka.

Tožba ni utemeljena.

V obravnavani zadevi je predmet sodne presoje odločitev tožene stranke, s katero je le-ta v postopku sofinanciranja projektov na področju kulture, v ponovljenem postopku, vlogo tožnika na predmetni javni razpis zavrnila.

V postopkih o sofinanciranju projektov na podlagi javnega razpisa gre po ustaljeni upravno sodni praksi za specifičen tip upravnega spora. Za specifičen tip upravnih sporov pa se je razvila tudi že ustaljena sodna praksa, na podlagi katere sodišče opravi presojo zakonitosti izpodbijanega akta (tako tudi sodbe Upravnega sodišča RS U 693/2003, U 1104/2003, U 1514/2010). Tako mora biti pri tovrstnih postopkih upoštevano načelo enakosti pred zakonom. To pomeni, da morajo biti vsi subjekti, ki so se na razpis prijavili, enako obravnavani, skladno s pogoji javnega razpisa.

Po ustaljeni upravno sodni praksi v postopkih sofinanciranja projektov sodišče presoja materialne in procesne vidike spora, medtem ko je sodna presoja pri strokovno tehničnih vprašanjih zadržana v tem smislu, da sodišče pristojnemu organu pušča določeno polje proste presoje. Sodišče opravi sodno presojo zgolj z vidika presoje spoštovanja pravil ZUP o celovitosti, zadostni natančnosti in utemeljitvi odločilnih dejanskih razlogov za ocenitev vloge prijaviteljev. Če je s tega vidika izpodbijana odločba zakonita, potem se sodišče po ustaljeni upravno sodni praksi ne spušča v natančno presojo izpolnjevanja dejanskih kriterijev. Sodišče odločitev tožene stranke odpravi samo v primeru, če je dejanska argumentacija očitno nerazumna (npr. sodba I U 1514/2010).

V obravnavani zadevi je bilo predmet javnega razpisa sofinanciranje investicij v izgradnjo, obnovo, rekonstrukcijo, celostno revitalizacijo in modernizacijo javne kulturne infrastrukture v lasti občin. Javna kulturna infrastruktura in upravičenci do sredstev javnega razpisa so določeni z Zakonom o uresničevanju javnega interesa za kulturo (ZUJIK). Pristojnosti in naloge komisije pa določa Pravilnik o izvedbi postopkov javnega razpisa. V navedenem pravilniku je določeno, da strokovno presojo in ocenjevanje vseh pravočasnih in popolnih vlog opravi strokovna komisija, v skladu z razpisnimi merili oziroma kriteriji ter o tem pripravi poročilo. Pri tem mora poročilo strokovne komisije vsebovati tudi vsebinsko obrazložitev za predlagano odobritev ali zavrnitev projekta ter predlagani delež sofinanciranja (9. člen). Na podlagi poročila strokovne komisije direktor izda odločbo o sofinanciranju projektov ali programov (13. člen). To, kdo je lahko član strokovne komisije, pa je določeno v Pravilniku o strokovnih komisijah.

Izpolnjevanje zahtevanih razpisnih pogojev mora izkazati prijavitelj. V pristojnosti strokovne komisije pa je, da opravi strokovno presojo v zvezi s presojo prispelih vlog, tako da prispele vloge strokovno oceni oziroma točkuje po posameznih razpisanih merilih. V konkretnem primeru je iz ocenjevalnih listov obeh ocenjevalcev razvidna ocena po vsakem posamičnem merilu, kot tudi zaključna obrazložitev ocene oziroma kriteriji, ki so vplivali na ocenitev. S tem pa so bile po presoji sodišča v konkretnem primeru zgoraj navedene določbe pravilno uporabljene. Strokovna komisija je v zvezi s prvim segmentom prvega merila v svoji oceni poudarila, da v obravnavanem primeru ne gre za vrhunski projekt oziroma za projekt, ki bi uvajal nove trende, kot tudi ne za projekt, ki bi prispeval k povezovanju različnih kulturnih dejavnosti, saj je projekt zasnovan tako, da bo samo omogočil boljše delovne pogoje in prostorske pogoje obstoječi dejavnosti muzeja. Tožnik v tožbi temu ugovarja, ker se s takšnimi ugotovitvami strokovne komisije ne strinja in še vedno meni, da je njegov projekt vrhunski ter v zvezi s tem navaja listine in priloge, ki jih je k svoji prijavi priložil in ki vrhunskost projekta potrjujejo. Vendar pa je vse to strokovna komisija pri svoji odločitvi že upoštevala. Sodišče pa se, glede na zgoraj navedeno, glede prvega segmenta prvega merila, pri katerem gre za strokovno vprašanje, v strokovno utemeljitev strokovne komisije ne more spuščati. Razen tega tožnik s tožbenimi navedbami, da projekt uvaja vrhunsko kulturno vsebino in da uvaja nove trende v kulturni ustvarjalnosti, kar vse je že bilo upoštevano pri ocenitvi, sodišča ne prepriča, da bi podvomilo v navedeno strokovno oceno oziroma v njeno strokovno utemeljitev.

Pri tretjem segmentu prvega merila - vpliv projekta na zaposlovanje, ustvarjanje bruto novih delovnih mest-je bilo v razpisni dokumentaciji določeno, da se 6 novih bruto delovnih mest oceni s 25. točkami, 5 novih bruto delovnih mest oceni z 20. točkami, 4 nova bruto delovna mesta ocenijo s 15. točkami, 3 nova delovna bruto delovna mesta ocenijo z 10. točkami in 1 ali 2 novi delovni mesti oceni s 5. točkami. Tožnik je bil po tem segmentu ocenjen z 10 točkami. Strokovna komisija je na podlagi Analize učinkov kulturnih dogodkov ugotovila, da bo partner iz gospodarstva A. d.o.o. v socialno podjetje vstopil z vložkom treh delovnih mest in da svojo namero potrjuje z notarsko overjeno listino. V slednji pa ni navedena ta družba, temveč druga družba, B. d.o.o., ki naj bi zagotovila (le) tri nadomestne zaposlitve in ne 3 novih. Ocenila je, da pri navedbi družbe ne gre le za administrativno napako in da vloge ni mogoče dopolnjevati z dodatkom notarskega zapisa, ki ga tožnik ni oddal v roku za oddajo vloge. Sodišče se s takšno oceno strinja. Posledično so tožbeni ugovori v zvezi z oceno tretjega segmenta prvega merila neutemeljeni.

Pri drugem merilu-pripravljenost projekta za takojšnji začetek izvedbe - je bilo v razpisni dokumentaciji določeno, da se z 20 točkami oceni projekt, če časovni načrt kaže, da bo investicijski projekt zgrajen 5 mesecev pred rokom upravičenosti izdatkov projekta (30. 9. 2015), z 10 točkami oceni projekt, če časovni načrt kaže, da bo investicijski projekt zgrajen 3 mesece pred rokom upravičenosti izdatkov projekta (30. 9. 2015) in s 5 točkami ocen projekt, če časovni načrt kaže, da bo investicijski projekt zgrajen do roka upravičenosti izdatkov projekta. Tožnik je bil po tem merilu ocenjen z 10 točkami. Strokovna komisija je ugotovila, da je tožnik v svoji vlogi navedel, da bo investicijski projekt zgrajen 30 5. 2015. Ocenila je, da rok zaključka investicije ni tedaj, ko se zaključijo gradbena dela (30. 4. 2015), temveč tedaj, ko je investicijski projekt zaključen, to je, ko lahko začne z obratovanjem. Takšna ocena je po presoji sodišča pravilna. Posledično so tožbeni ugovori v zvezi s tem merilom neutemeljeni.

Na drugačno odločitev v zadevi tudi ostali tožbeni ugovori ne morejo vplivati. Tožbena navedba, da sta v ponovljenem postopku odločala ista člana kot v predhodnem postopku, sama po sebi ne more biti upošteven tožbeni razlog. Tudi tožbena navedba, da je bilo tožniku s strani istih dveh ocenjevalcev v ponovljenem postopku dodeljeno manjše število točk kot v prvotnem postopku, ni upoštevna, saj sta oba ocenjevalca v svoji oceni navedla ključne razloge, ki so vplivali na ocenitev (v ponovljenem postopku). Tožnik tudi ne more uspeti s tožbenim ugovorom, da bi morala komisija njegovo vlogo ocenjevati zgolj po prvem segmentu prvega merila. Vse vloge so se ocenjevale po vseh treh segmentih prvega merila, kar je bilo v merilih tudi natančno določeno. Povsem pavšalen je tožnikov ugovor, da je strokovna komisija pri ocenitvi njegove vloge ravnala pristransko. To iz podatkov spisa ni razvidno; zgolj to, da je bila njegova vloga podvržena trikratnemu ocenjevanju, pa ne pomeni pristranskosti.

Glede na zgoraj navedeno je bilo ocenjevanje po presoji sodišča izvedeno pravilno in zakonito, v okviru pristojnosti in strokovne presoje, ki jih ima strokovna komisija v zvezi s presojo vlog. Zato je pravilna in zakonita tudi izpodbijana odločitev. Dejansko stanje je bilo v obravnavanem primeru po presoji sodišča pravilno in popolno ugotovljeno, sodišče pa tudi ni našlo kršitev pravil postopka.

Ker je odločitev tožene stranke po presodi sodišča pravilna in zakonita, je sodišče tožbo tožnika na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) kot neutemeljeno zavrnilo.

Ker je sodišče tožbo zavrnilo, v skladu z določbo četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.