Jedro

Glede na namen stečajnega postopka je tožena stranka pravilno ugotovila, da uvedba stečajnega postopka proti tožniku, ki nima nobenega premoženja, nima pravne podlage, saj ne bi prišlo do poplačila upnikov. Pa tudi sicer, če bi bil stečajni postopek uveden, te terjatve proti tožniku ne bi prenehale. Tožena stranka je tudi pravilno uporabila določbo 408. člena ZFPPIPP, ki določa, da odpust obveznosti ne učinkuje za prednostne terjatve iz prvega odstavka 390. člena tega zakona. Odpust obveznosti tako ne učinkuje za terjatve iz naslova zakonite preživnine, katero prosilec nesporno med strankama ne plačuje.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo, številka Bpp 2351/2012 z dne 10. 1. 2013, je tožena stranka odločila, da se prošnja A.A. (tožnika v tem sporu) za odobritev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju bpp) zavrne kot neutemeljena. V obrazložitvi tožena stranka navaja, da je prosilec dne 21. 12. 2012 vložil prošnjo za odobritev bpp za založitev predujma, zaradi postopka osebnega stečaja. Prosilec mora za odobritev bpp izkazati dva kriterija in sicer finančno premoženjski kriterij oziroma subjektivni kriterij in objektivni kriterij v skladu z določilom 24. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP). Prvi odstavek 24. člena tega zakona določa, da sodišče presoja okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za odobritev bpp, predvsem da zadeva ni očitno nerazumna, oziroma da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh, tako da je razumno začeti postopek, se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva oziroma nanje odgovarjati, in da je zadeva pomembna za prosilčev osebni in socialno-ekonomski položaj. Prosilec je podal pisno izjavo o dolgovih, iz katere izhaja, da je v težave zašel, ko se je ločeval od svoje žene. Kriv je bil alkohol in psiha, tako dolguje večje zneske, ki jih tožena stranka v obrazložitvi določno navaja. Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (dalje ZFPPIPP) določa v prvem odstavku 382. člena, da je namen postopka osebnega stečaja, da bi vsi upniki iz premoženja stečajnega dolžnika prejeli plačilo svojih navadnih terjatev do stečajnega dolžnika hkrati in v enakih deležih. Drugi odstavek tega člena določa, da terjatve upnikov v delu, v katerem te niso plačane iz razdelitvene mase stečajnega dolžnika ne prenehajo in jih lahko upniki uveljavljajo proti stečajnemu dolžniku tudi po koncu stečajnega postopka, če v zakonu ni drugače določeno. Ker prosilec nima premoženja večje vrednosti, niti dohodka, ki bi omogočal kakršnokoli poplačilo njegovih upnikov, pomeni, da namen osebnega stečaja ne bi bil realiziran. Pogoj ni samo trajna insolventnost, pač pa tudi obstoj stečajne mase opredeljene v 224. in 389. členu ZFPPIPP. Če ti pogoji za začetek osebnega stečaja niso podani, o čemer se je sodna praksa že večkrat izrekla, osebni stečaj ni dopusten. Tako je zahteva prosilca v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago in kot taka očitno nerazumna.

2. Glede odpusta obveznosti, pa 408. člen ZFPPIPP določa, da odpust obveznosti ne učinkuje na prednostne terjatve iz prvega odstavka 390. člena tega zakona. Ta določa, da se iz stečajne mase v postopku osebnega stečaja kot prednostne terjatve, poleg terjatev iz prvega in drugega odstavka 21. člena tega zakona, plačajo tudi terjatve do stečajnega dolžnika na podlagi zakonite preživnine. Tako odpust obveznosti ne učinkuje za terjatve iz naslova zakonite preživnine, katero pa prosilec ne plačuje in je v teku zaradi tega zoper njega izvršilni postopek. Pri prosilcu gre predvsem za dolgove, katere je povzročil po svoji krivdi, in ki ne izvirajo iz nujnih življenjskih stroškov (povzročitev nesreče pod vplivom alkohola, dolgovi iz naročniškega razmerja za telekomunikacijske storitve), tako da je zahteva prosilca za dodelitev bpp tudi v očitnem nasprotju z načeli pravičnosti in morale. Ker prosilec ne izpolnjuje pogojev za dodelitev bpp, glede na subjektivni kriterij, tožena stranka tudi ni ugotavljala obstoja objektivnega kriterija po določbi 24. člena ZBPP, ker morata biti oba pogoja kumulativno izpolnjena.

3. Tožnik v tožbi smiselno uveljavlja tožbena razloga nepravilne ugotovitve dejanskega stanja in nepravilno uporabo materialnega prava. Navaja, da je bila njegova prošnja nepravilno zavrnjena, čeprav so razvidni vsi dolgovi in tudi vsa dokazila, ki to dokazujejo. Odobritev bpp mu je zelo pomembna za nadaljnje normalno življenje. Ima blokiran bančni račun, ne more imeti nobenega denarja in ne prihrankov. Prosi, da sodišče obravnava tožbo in odločbo odpravi ter vrne toženi stranki v ponovno odločanje, ki mu naj bpp odobri.

4. Tožena stranka na tožbo ni odgovorila.

5. Tožba ni utemeljena.

6. Po presoji sodišča je tožena stranka na podlagi pravilno ugotovljenega dejanskega stanja uporabila pravilne določbe ZBPP, zato sodišče v izogib ponavljanju dejanskih in pravnih razlogov za odločitev ponovno ne navaja, ker jim v celoti sledi (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu, ZUS-1) in še dodaja:

7. Kot razlaga v izpodbijani odločbi že tožena stranka, je po določbah ZFPPIPP namen postopka osebnega stečaja, da vsi upniki prejmejo plačilo svojih navadnih terjatev do stečajnega dolžnika (prvi odstavek 382. člena) in hkrati, da terjatve upnikov ne prenehajo, če niso plačane iz razdelitvene mase stečajnega dolžnika (drugi odstavek 382. člena). Glede na namen stečajnega postopka je tožena stranka pravilno ugotovila, da uvedba stečajnega postopka proti tožniku, ki nima nobenega premoženja, nima pravne podlage, saj ne bi prišlo do poplačila upnikov. Pa tudi sicer, če bi bil stečajni postopek uveden, te terjatve proti tožniku ne bi prenehale. Tožena stranka je tudi pravilno uporabila določbo 408. člena ZFPPIPP, ki določa, da odpust obveznosti ne učinkuje za prednostne terjatve iz prvega odstavka 390. člena tega zakona. Odpust obveznosti tako ne učinkuje za terjatve iz naslova zakonite preživnine, katero prosilec nesporno med strankama ne plačuje (dolg v višini 3.102,47 EUR) in je v teku zoper njega izvršilni postopek. Vsi ostali dolgovi, ki so v dokaj visokih zneskih, pa izvirajo iz tožnikovega ravnanja (vožnja pod vplivom alkohola), tako da bi bila dodelitev bpp tudi v tem delu v nasprotju z načeli pravičnosti in morale, kot je pravilno ugotovila tožena stranka. Sodišče tako nima pravne podlage, da bi upoštevalo tožbene ugovore, ki se, četudi dejansko obstajajo, nanašajo na tožnikovo slabo socialno in premoženjsko stanje.

8. Glede na to, da je bil postopek pred izdajo izpodbijane odločbe pravilen in je izpodbijani upravni akt na zakonu utemeljen, je sodišče tožbo zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1.