Jedro

ZPP v prvem odstavku 116. člena omogoča vrnitev v prejšnje stanje, če je stranka zamudila rok iz upravičenega vzroka. Sodišče prve stopnje je presodilo, da toženčevi razlogi za zamudo niso izkazani oz. utemeljeni. Toženec v pritožbi ne izpodbija vsebinsko argumentov izpodbijanega sklepa za zavrnitev predloga za vrnitev v prejšnje stanje (s katerimi se pritožbeno sodišče strinja), pač pa napada razloge prvostopenjske sodbe, kar pa ni upoštevno. Toženec ni uspel dokazati, da je zamudil s plačilom sodne takse za pritožbo iz upravičenega razloga, postopek s pritožbo zoper sodbo pa je ustavljen.

V zvezi s pritožbenimi očitki o nepravičnosti sodnika, ki merijo na izločitev, pritožbeno sodišče pojasnjuje, da mora stranka zahtevati izločitev sodnika takoj, ko izve, da je podan razlog za izločitev, vendar najpozneje do konca obravnave (drugi odstavek 72. člena ZPP). Navedbe tožene stranke v pritožbi so v tej smeri zato prepozne.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

II. Tožeča stranka sama nosi svoje stroške za odgovor na pritožbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog za vrnitev v prejšnje stanje tožene stranke z dne 2. 3. 2020. 2. Tožena stranka je zoper sklep vložila pravočasno pritožbo, v kateri ni konkretizirala pritožbenih razlogov po 338. členu ZPP. Smiselno predlaga razveljavitev sklepa.

3. Tožeča stranka v pravočasnem odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev. Priglaša stroške za odgovor na pritožbo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je presodilo, da predlaga tožena stranka vrnitev v prejšnje stanje iz očitno neupravičenega razloga (prim. drugi odstavek 120. člena ZPP). Iz obrazložitve prvostopenjskega sklepa izhaja, da tožena stranka ni plačala sodne takse za pritožbo, zato jo je sodišče s plačilnim nalogom pozvalo, da plača takso v znesku 345,00 EUR. Plačilni nalog je bil toženi stranki s fikcijo vročitve vročen dne 13. 12. 2019, vendar kljub temu tožena stranka takse ni plačala pravočasno. Zato je sodišče prve stopnje s sklepom dne 27. 1. 2020 sklenilo, da se pritožba šteje za umaknjeno. Sodišče prve stopnje ni sledilo toženčevim izvajanjem v predlogu za vrnitev v prejšnje stanje, naj sodišče upošteva plačilo sodne takse, izvršeno po poteku danega roka dne 28.1.2020 kot pravočasno, ker naj bi po vsej verjetnosti toženčeva žena pošto namenoma založila. Ugotovilo je, da je toženec od vložitve tožbe v predmetni zadevi sprejemal pošto na način, da mu je bilo pismo vedno puščeno v hišnem predalčniku, kar pomeni, da je bil tak njegov običajen način sprejemanja pošte. Iz navedb v predlogu za vrnitev v prejšnje stanje izhaja, da se je toženec zavedal možnosti nevročitve, vendar ni prejemanja pošte organiziral na način, ki je primeren za pravno osebo v nastopanju na trgu. Zato je sodišče prve stopnje toženčev predlog zavrnilo.

6. Toženec v pritožbi navaja, da če stranka ne dobi sodnega pisanja, zakon omogoča zadevo vrniti v prvotno stanje, kar bi moralo sodišče tudi upoštevati. ZPP v prvem odstavku 116. člena omogoča vrnitev v prejšnje stanje, če je stranka zamudila rok iz upravičenega vzroka. Sodišče prve stopnje je presodilo, da toženčevi razlogi za zamudo niso izkazani oz. utemeljeni. Toženec v pritožbi ne izpodbija vsebinsko argumentov izpodbijanega sklepa za zavrnitev predloga za vrnitev v prejšnje stanje (s katerimi se pritožbeno sodišče strinja), pač pa napada razloge prvostopenjske sodbe, kar pa ni upoštevno. Toženec ni uspel dokazati, da je zamudil s plačilom sodne takse za pritožbo iz upravičenega razloga, postopek s pritožbo zoper sodbo pa je ustavljen.

7. V zvezi s pritožbenimi očitki o nepravičnosti sodnika, ki merijo na izločitev, pritožbeno sodišče pojasnjuje, da mora stranka zahtevati izločitev sodnika takoj, ko izve, da je podan razlog za izločitev, vendar najpozneje do konca obravnave (drugi odstavek 72. člena ZPP). Navedbe tožene stranke v pritožbi so v tej smeri zato prepozne.

8. Pritožbeno sodišče je s tem odgovorilo na pritožbene trditve, za katere je ocenilo, da so bile pomembne pri presoji pravilnosti izpodbijanega sklepa (prvi odstavek 360. člena ZPP). Ker jih je kot neutemeljene zavrnilo in ker ni ugotovilo nobene bistvene kršitve določb postopka, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), je materialno pravno pravilen sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).

9. Izrek o pritožbenih stroških temelji na določilu prvega odstavka 165. člena in prvega odstavka 155. člena ZPP. Tožeča stranka z odgovorom na pritožbo ni doprinesla k odločitvi, zato sama nosi svoje stroške za ta odgovor.