Jedro

Tožnica je bila pri toženi stranki zaposlena od 1. 10. 2013 do 30. 6. 2014. Glede na to, da je bila tožnica pri toženi stranki zaposlena od 1. 10. 2013 dalje, je za leto 2013 upravičena do sorazmernega dela regresa za letni dopust, in sicer v višini 3/12 regresa, skladno z določbo 161. člena ZDR-1. Dolžnost delodajalca je, da delavcu, ki med letom sklene delovno razmerje, zagotovi sorazmerni del dopusta in posledično sorazmerni del regresa za letni dopust. Sodišče prve stopnje je zato pravilno ugodilo tožničinemu zahtevku za plačilo sorazmernega dela regresa, to je 3/12 regresa za letni dopust za leto 2013.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje.

II. Tožena stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo toženi stranki naložilo, da je dolžna tožeči stranki za obdobje od meseca novembra 2013 do junija 2014 plačati dodatek za nadurno delo, dodatek za delo ob nedeljah in dela prostih dnevih, v višini in z zapadlostjo razvidno iz izreka; stroške za prevoz na delo in z dela za obdobje od oktobra 2013 do junija 2014 v višini 2,84 EUR, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 16. 7. 2014 dalje do plačila; sorazmerni del regresa za letni dopust za leto 2013 v višini 195,92 EUR, od tega zneska poravnati vse zakonsko določene davke, neto znesek pa izplačati tožeči stranki skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 1. 1. 2014 dalje do plačila; odpravnino v znesku 197,72 EUR, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 16. 7. 2014 dalje do plačila (I. točka izreka), višji zahtevek pa zavrnilo (II. točka izreka). Odločilo je, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka v višini 279,48 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka paricijskega roka dalje do plačila (III. točka izreka).

2. Tožena stranka vlaga pravočasno pritožbo zoper sodbo sodišča prve stopnje v delu, ki se nanaša na regres za letni dopust za leto 2013 iz razloga zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, kršitve materialnega prava in bistvene kršitve določb pravdnega postopka. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi, sodbo v izpodbijanem delu spremeni tako, da tožbeni zahtevek zavrne in ustrezno zniža dosojene stroške postopka, stroške pritožbe pa naloži v plačilo tožeči stranki. Podredno predlaga, da sodbo v izpodbijanem delu razveljavi in vrne v novo sojenje sodišču prve stopnje s stroškovno posledico. Navaja, da bi tožeča stranka morala dokazati toženi stranki, prav tako pa tudi predložiti sodišču potrdilo o tem, koliko regresa ji je bilo izplačanega pri prejšnjem delodajalcu in koliko dopusta je izrabila pri prejšnjem delodajalcu, saj je regres pravica, ki se pridobi hkrati s pravico do celotnega dopusta. Ker je tožeča stranka pri toženi stranki zaposlitev pričela s 1. 10. 2013, meni, da je očitno, da je celotni dopust izrabila pri prejšnjem delodajalcu, ki ji je brez dvoma tudi izplačal celotni regres. Navaja, da je tožeča stranka tista, ki bi morala dokazati, da ni izrabila celotnega letnega dopusta pri prejšnjem delodajalcu, prav tako pa tudi, da je prejšnjemu delodajalcu ali vrnila del regresa ali pa ji le-ta del regresa ni izplačal. Ker tožeča stranka tega ni dokazala, meni, da ji zahtevek za izplačilo 3/12 regresa ne pripada. Priglaša pritožbene stroške.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje v mejah razlogov, ki jih uveljavlja pritožba in skladno z drugim odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 in nadaljnji; ZPP) po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ter na pravilno uporabo materialnega prava. Pri navedenem preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni storilo bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, da je pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje in pravilno uporabilo materialno pravo.

5. V skladu s 161. členom Zakona o delovnih razmerjih (Ur. l. RS, št. 21/2013; ZDR-1) ima delavec, ki sklene delovno razmerje ali mu preneha delovno razmerje med koledarskim letom in ima v posameznem koledarskem letu obdobje zaposlitve krajše od enega leta, pravico do 1/12 letnega dopusta za vsak mesec zaposlitve (sorazmerni del letnega dopusta). Če delavec med koledarskim letom sklene pogodbo o zaposlitvi z drugim delodajalcem, mu je vsak delodajalec dolžan zagotoviti izrabo sorazmernega dela letnega dopusta glede na trajanje zaposlitve delavca pri posameznem delodajalcu v tekočem koledarskem letu, razen če se delavec in delodajalec dogovorita drugače. 6. Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje, ki jih pritožba ne izpodbija, izhaja, da je bila tožnica pri toženi stranki zaposlena od 1. 10. 2013 do 30. 6. 2014. Glede na to, da je bila tožnica pri toženi stranki zaposlena od 1. 10. 2013, je za leto 2013 upravičena do sorazmernega dela regresa za letni dopust, in sicer v višini 3/12 regresa, skladno z določbo citiranega 161. člena ZDR-1. Zmotno pritožba zatrjuje, da bi bila tožnica dolžna toženi stranki predložiti podatke o morebitnem regresu za letni dopust za leto 2013. Dolžnost delodajalca je, da delavcu, ki med letom sklene delovno razmerje, zagotovi sorazmerni del dopusta in posledično sorazmerni del regresa za letni dopust. Sodišče prve stopnje je tako pravilno ugodilo tožničinemu zahtevku za plačilo sorazmernega dela regresa in sicer 3/12 regresa za letni dopust za leto 2013, pri čemer je pravilno upoštevalo znesek minimalne plače v letu 2013 v višini 783,66 EUR bruto in tožeči stranki priznalo 3/12 regresa v višini 195,92 EUR bruto.

7. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da s pritožbo uveljavljeni razlogi niso podani, prav tako ne razlogi, na katere pazi po uradni dolžnosti, zato je na podlagi 353. člena ZPP pritožbo zavrnilo in v izpodbijanem delu potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

8. Tožena stranka s pritožbo ni uspela, zato skladno z načelom odgovornosti za uspeh, sama krije svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP).