Jedro

Iz upravnega spisa je razvidno, da je tožena stranke dne 2. 12. 2019 prejela vlogo tožeče stranke, v kateri le-ta navaja, da je v mesecu juniju oddala vlogo za napredovanje v naziv in da je bil zamujen zakonsko določen rok za izdajo odločbe in je hkrati tožeča stranka toženo stranko pozivala, da odločbo o predlogu izda v roku sedmih dni. Pri tem je navedla, da če v določenem roku 7 dni odločbe ne bo izdala, bo zaradi domneve, da je njen predlog zavrnjen, prisiljena pred Upravnim sodiščem RS sprožiti upravni spor. Rok sedmih dni se je tako iztekel 9. 12. 2019. Tožeča stranka je dne 16. 12. 2019 vložila tožbo zaradi molka organa, kar je po poteku sedmih dni od prvega poziva, naj izda odločbo v roku sedmih dni - drugi poziv v skladu z ZUS-1 ni potreben kot procesna predpostavka za vložitev tožbe. Glede na navedeno so torej podane vse procesne predpostavke za vložitev tožbe zaradi molka organa.

Izrek

Tožbi tožeče stranke zaradi molka organa se ugodi tako, da se Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport naloži, da mora v roku 60 dni od prejema te sodbe izdati upravni akt, s katerim bo odločilo o predlogu za napredovanje tožnika v naziv svetnika, ki ga je ministrstvo prejelo dne 14. 6. 2019.

Obrazložitev

1. Tožnik je dne 16. 12. 2019 na Upravno sodišče RS poslal priporočeno po pošti tožbo zaradi molka organa, v kateri navaja, da je podal predlog za napredovanje v naziv pri toženi stranki v mesecu juniju leta 2019. V skladu s prvim odstavkom 222. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP), v katerem je določeno, da kadar se začne postopek na zahtevo stranke in ni potreben poseben ugotovitveni postopek, mora pristojni organ izdati odločbo in jo vročiti stranki čim prej, najpozneje pa v enem mesecu od dneva, ko je prejel popolno vlogo za začetek postopka. V drugih primerih mora pristojni organ izdati odločbo in jo vročiti stranki najpozneje v dveh mesecih. Tožnik je toženo stranko 29. 11. 2019 pozval, naj v roku 7 dni izda odločbo, sicer bo v nasprotnem primeru zaradi molka organa in domneve, da je njegov predlog zavrnjen, prisiljen pred Upravnim sodiščem RS sprožiti upravni spor. Tožena stranka je takoj odgovorila, da se zaveda kršitve ter da je razlog za neizdajo odločbe kadrovska podhranjenost strokovnih sodelavcev. Tožnika je še obvestila, da sedaj obravnavajo predloge za imenovanje v naziv, ki so bili vloženi v mesecu oktobru leta 2018 in bo njegov predlog obravnavan šele čez približno eno leto. Prosila je za razumevanje in se sklicevala na načelo enakosti. Tožnik je nato ponovno pozval toženo stranko, naj v roku 7 dni izda odločbo. Ker tožena stranka odločbe ni izdala, sproža tožnik skladno z 28. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) upravni spor. Predlaga, naj sodišče odloči, da se izda oziroma vroči upravni akt. 2. Tožena stranka v odgovoru na tožbo navaja, da se v zadnjih dveh letih spopada z večjimi zaostanki pri reševanju vlog za napredovanje v naziv, saj je v letu 2018 prejela 2938 vlog za napredovanje, v letu 2019 pa 3686 vlog. Sprejela je več sistemskih ukrepov, aktivirane so bile tudi vse notranje rezerve med uradniki ministrstva. Kljub navedenim ukrepom zaradi velikega števila zadev še vedno ni uspela v celoti odpraviti zaostanka. Veliko vlog je pomanjkljivih, kar terja dodatno delo in aktivnosti tožene stranke. Trenutno so v obravnavi predlogi za napredovanje v naziv, ki jih je tožena stranka prejela v mesecu januarju 2019, vlogo tožnika pa je prejela 13. 6. 2019. Sklicuje se tudi na 14. člen Ustave RS, ki določa enakost pred zakonom.

3. Tožba zaradi molka organa je utemeljena.

4. ZUS-1 v drugem odstavku 28. člena določa, da če organ v dveh mesecih ali pa v krajšem, s posebnim predpisom določenem roku, ne izda odločbe o strankini pritožbi zoper odločbo prve stopnje in če je tudi na novo zahtevo ne izda v nadaljnjih sedmih dneh, sme stranka sprožiti upravni spor, kot če bi bila njena pritožba zavrnjena. V tretjem odstavku 28. člena ZUS-1 pa je določeno, da sme tožnik po prejšnjem odstavku ravnati tudi, če organ prve stopnje ne izda odločbe, zoper katero ni pritožbe, ter v primeru, če organ v treh letih od začetka postopka ni izdal dokončnega upravnega akta, ne glede na to, ali so v tem postopku že bila uporabljena redna ali izredna pravna sredstva, razen če je bil postopek ustavljen.

5. V obravnavani zadevi gre za enostopenjski upravni postopek, torej je potrebno uporabiti tretji odstavek 28. člena ZUS-1 v povezavi z drugim odstavkom tega člena. Sodišče v zvezi z obravnavano zadevo še ocenjuje, da gre v konkretnem primeru za take vrste zadevo, kjer ni možno odločati v skrajšanem postopku, ampak je potreben poseben ugotovitveni postopek. V skladu s prvim odstavkom 222. člena ZUP pa je v takih primerih, kjer se odločbo izda po posebnem ugotovitvenem postopku treba odločiti o zahtevi stranke najpozneje v dveh mesecih.

6. Iz upravnega spisa je razvidno, da je tožena stranka dne 14. 6. 2019 prejela predlog za imenovanje tožnika v naziv svetnika. Skladno z tretjim in drugim odstavkom 28. člena ZUS-1 in prvim odstavkom 222. člena ZUP bi torej morala odločiti o predlogu za napredovanje najpozneje do 14. 8. 2019. Iz upravnega spisa je nadalje razvidno, da je tožena stranke dne 2. 12. 2019 prejela vlogo tožeče stranke, v kateri le-ta navaja, da je v mesecu juniju oddala vlogo za napredovanje v naziv in da je bil zamujen zakonsko določen rok za izdajo odločbe in je hkrati tožeča stranka toženo stranko pozivala, da odločbo o predlogu izda v roku sedmih dni. Pri tem je navedla, da če v določenem roku 7 dni odločbe ne bo izdala, bo zaradi domneve, da je njen predlog zavrnjen, prisiljena pred Upravnim sodiščem RS sprožiti upravni spor. Rok sedmih dni se je tako iztekel 9. 12. 2019. Tožeča stranka je dne 16. 12. 2019 vložila tožbo zaradi molka organa, kar je po poteku sedmih dni od prvega poziva, naj izda odločbo v roku sedmih dni - drugi poziv v skladu z ZUS-1 ni potreben kot procesna predpostavka za vložitev tožbe. Glede na navedeno so torej podane vse procesne predpostavke za vložitev tožbe zaradi molka organa, zato je sodišče tožbi ugodilo. Četudi ima tožena stranka zelo veliko število nerešenih vlog v tovrstnih zadevah in ima zaostanke, vendar pa to ne more spremeniti dejstva, da je zakonsko določen rok za izdajo odločbe potekel, kot tudi dodatni sedemdnevni rok po dodatni zahtevi tožnika in ker so bile procesne predpostavke za vložitev tožbe zaradi molka organa s tem v celoti izpolnjene, je zato tožba utemeljena.

7. Glede na vse navedeno je sodišče v skladu s prvim odstavkom 69. člena ZUS-1 tožbi ugodilo in toženi stranki naložilo, da v roku 60 dni odloči o predlogu tožeče stranke za napredovanje v naziv svetnika. Po presoji sodišča je tolikšen čas potreben in primeren glede na zahtevnost konkretnega primera, da bo tožena stranka lahko izdala akt, s katerim bo odločila o tem, ali je predlog za napredovanje utemeljen.

8. Sodišče je v navedeni zadevi odločilo brez glavne obravnave na podlagi prvega odstavka 59. člena ZUS-1, saj je ocenilo, da dejansko stanje med strankama ni sporno. Ni sporno, kdaj je tožnik vložil vlogo, kdaj je vložil dodatno zahtevo za izdajo odločbe, od katere se iztekel tudi dodaten rok 7 dni za odločitev, kot tudi ne, da odločba še ni bila izdana.