Jedro

Subvencija kot dohodek iz kmetijske dejavnosti ter dohodek iz naslova prodane živine predstavljata občasna, neperiodična dohodka v smislu četrtega odstavka 23. člena ZSVarPre, ki se upoštevata pri ugotavljanju lastnega dohodka tožnika. Navedena dohodka je tožnik prejel v obdobju treh mesecev pred mesecem vložitve vloge (prvi odstavek 20. člena ZSVarPre), zato se ta dohodka v skladu s prvim odstavkom 23. člena ZSVarPre upoštevata v višini razlike med povprečno mesečno višino teh dohodkov in 0,5 osnovnega zneska minimalnega dohodka iz 8. člena tega zakona.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrnila tožnikovo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP) za pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem I. in II. stopnje ter v obliki oprostitve plačila stroškov postopka v nepravdnem postopku Okrajnega sodišča v Trbovljah N 24/2016 zaradi delitve skupnega premoženja. Tožena stranka se v obrazložitvi sklicuje na določbe Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP). Prosilec za dodelitev BPP mora izpolniti tudi finančni pogoj v skladu s 13. členom ZBPP. Materialno stanje prosilca se ugotavlja po določbah Zakona o socialno varstvenih prejemkih (v nadaljevanju ZSVarPre). Na podlagi pridobljenih podatkov o dohodkih tožnika je tožena stranka ugotovila, da je v obdobju zadnjih treh mesecev pred mesecem vložitve prošnje, tj. od novembra 2016 do januarja 2017, prejel nakazila v skupni višini 2.603,65 EUR, od tega predstavlja 1.103,65 EUR dohodek iz naslova prodaje živine - bika, 1.500,00 EUR pa prejete subvencije kot dohodek iz kmetijske dejavnosti. Oba navedena dohodka je tožena stranka upoštevala kot občasna, neperiodična dohodka, skladno s 23. členom ZSVarPre. Po prvem odstavku 23. člena ZSVarPre se občasni dohodki, ki jih je prosilec prejel v zadnjih treh koledarskih mesecih pred mesecem vložitve prošnje, upoštevajo v višini razlike med povprečno mesečno višino teh dohodkov in 0,5 osnovnega zneska minimalnega dohodka iz 8. člena ZSVarPre. V obravnavanem primeru znaša povprečna višina občasnega dohodka tožnika 867,88 EUR, razlika do 0,5 osnovnega zneska minimalnega dohodka pa 148,77 EUR. Tožnikovi mesečni dohodki so tako v relevantnem obdobju znašali skupaj 719,11 EUR, kar presega zakonski cenzus v višini 595,06 EUR (2-kratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka, ki trenutno znaša 297,53 EUR). Tožnik zato ni upravičen do dodelitve BPP. Ker tožnik že z navedenim dohodkom presega limit za odobritev BPP, se tožena stranka ni spuščala v presojo višine ostalega premoženja tožnika in v presojo objektivnega kriterija za dodelitev BPP.

2. Tožnik vlaga tožbo iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 27. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1). V tožbi prereka, da znaša njegov mesečni dohodek 719,11 EUR. Tožena stranka je zmotno štela prilive v višini 2.603,65 EUR kot njegov osebni dohodek, saj gre za prihranke oziroma denar, ki si ga je sposodil od ostalih družinskih članov. Z vzdrževanjem kmetije je povezanih veliko stroškov. Vsi dohodki iz naslova subvencij ter prodane živine pa predstavljajo katastrski dohodek, ki se razdeli med vse družinske člane, ki kmetujejo na tej kmetiji. V primerjavi z drugimi upravičenci do BPP, katerim je v celoti ugodena BPP, je bil tožnik diskriminiran, s tem pa mu je bila kršena pravica do enakosti pred zakonom po 14. členu Ustave Republike Slovenije (v nadaljevanju URS) v zvezi s 1. členom ZBPP. Sodišču predlaga, da tožbi ugodi, izpodbijano odločbo odpravi in odloči, da se tožniku prizna pravica do BPP v zadevi N 24/2016 Okrajnega sodišča v Trbovljah oziroma podrejeno, da izpodbijano odločbo v izpodbijanem delu odpravi in v tem delu vrne v ponovni postopek toženki. Predlaga tudi povrnitev stroškov upravnega spora ter oprostitev plačila sodne takse.

3. Tožena stranka je sodišču posredovala upravne spise, odgovora na tožbo ni podala.

4. Tožba ni utemeljena.

5. Po presoji sodišča je izpodbijana odločba pravilna in zakonita. Sodišče se z razlogi izpodbijane odločbe strinja in jih na podlagi prvega odstavka 71. člena ZUS-1 v izogib ponavljanju posebej ne navaja, glede tožbenih navedb pa dodaja:

6. Do BPP je upravičena oseba, ki glede na svoj materialni položaj in glede na materialni položaj svoje družine brez škode za svoje socialno stanje in socialno stanje svoje družine ne bi zmogla stroškov sodnega postopka oziroma stroškov nudenja pravne pomoči (prvi odstavek 13. člena ZBPP). Na podlagi drugega odstavka 13. člena ZBPP se šteje, da je socialno stanje prosilca in njegove družine zaradi stroškov sodnega postopka oziroma stroškov nudenja pravne pomoči ogroženo, če mesečni dohodek prosilca (lastni dohodek) oziroma mesečni povprečni dohodek na člana družine (lastni dohodek družine) ne presega višine dveh osnovnih zneskov minimalnega dohodka, določenega z zakonom, ki ureja socialnovarstvene storitve. Po prvem odstavku 8. člena ZSVarPre znaša minimalni dohodek od 1. 8. 2017 dalje 297,53 EUR. Na podlagi prvega odstavka 23. člena ZSVarPre pa se občasni, neperiodični dohodki upoštevajo v višini razlike med povprečno mesečno višino teh dohodkov in 0,5 osnovnega zneska minimalnega dohodka iz 8. člena tega zakona.

7. Tožnik je prošnjo za dodelitev BPP podal kot samska oseba. Kot lastni dohodek samske osebe se upoštevajo povprečni mesečni dohodki in prejemki, ugotovljeni za samsko osebo, v obdobju treh koledarskih mesecev pred mesecem vložitve vloge. Po določbi 1. točke prvega odstavka 12. člena Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (v nadaljevanju ZUPJS), na katerega napotuje drugi odstavek 11. člena ZSVarPre, so dohodki vsi obdavčljivi dohodki po zakonu, ki ureja dohodnino (ZDoh-2), po katerem se za dohodek šteje vsako izplačilo oziroma prejem dohodka, ne glede na obliko, v kateri je izplačan oziroma prejet (tretji odstavek 15. člena ZDoh-2). Skladno s 3. točko prvega odstavka 18. člena ZDoh-2 je dohodek tudi dohodek iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti. Po presoji sodišča je kot dohodek tožnika utemeljeno šteti vse prilive na njegov račun, ne glede na njihov izvor in namen.

8. Iz bančnih izpiskov transakcijskega računa tožnika, odprtega pri Delavski hranilnici d.d., Ljubljana, za obdobje od novembra 2016 do januarja 2017, nedvomno izhaja, da tožnik presega finančni cenzus za pridobitev BPP, kar pojasni tudi tožena stranka v obrazložitvi izpodbijane odločbe. Subvencija kot dohodek iz kmetijske dejavnosti ter dohodek iz naslova prodane živine tudi po presoji sodišča predstavljata občasna, neperiodična dohodka v smislu četrtega odstavka 23. člena ZSVarPre, ki se upoštevata pri ugotavljanju lastnega dohodka tožnika. Navedena dohodka je tožnik prejel v obdobju treh mesecev pred mesecem vložitve vloge (prvi odstavek 20. člena ZSVarPre), zato se ta dohodka v skladu s prvim odstavkom 23. člena ZSVarPre upoštevata v višini razlike med povprečno mesečno višino teh dohodkov in 0,5 osnovnega zneska minimalnega dohodka iz 8. člena tega zakona. Glede na navedeno je tožena stranka pravilno ugotovila, da povprečna mesečna višina lastnega dohodka za tožnika znaša 719,11 EUR. To pomeni, da tožnik ne izpolnjuje po zakonu določenega dohodkovnega cenzusa za dodelitev BPP, ki znaša 595,06 EUR, zato je tožena stranka ravnala pravilno, ko je njegovo prošnjo za dodelitev BPP kot neutemeljeno zavrnila.

9. Tožnik se sklicuje na odločbo o odmeri dohodnine za leto 2016, iz katere izhaja, da je imel v letu 2016 le 1.763,00 EUR dohodka iz naslova kmetijske dejavnosti in meni, da je tožena stranka zmotno štela prilive v višini 2.603,65 EUR kot njegov osebni dohodek. V zvezi s tem sodišče ugotavlja, da je nesporno ugotovljeno, da je tožnik prejel subvencijo in dohodek iz naslova prodane živine kot občasni, neperiodični dohodek iz četrtega odstavka 23. člena ZSVarPre, in je že s tem presegel cenzus iz drugega odstavka 13. člena ZBPP. Zato se tožena stranka upravičeno ni spuščala v presojo višine ostalega premoženja tožnika ter v presojo objektivnega kriterija za dodelitev BPP.

10. Sodišče navedbo tožnika, da ima v zvezi z vzdrževanjem kmetije ogromno stroškov, zavrača kot pavšalno in nekonkretizirano. Neizkazana pa je tudi navedba, da je tožena stranka zmotno štela denar, ki ga je tožnik sam položil na račun, kot njegov osebni dohodek. Iz dokumentacije v spisu je razvidno, da je tožena stranka prejemke tožnika v skupni višini 2.603,65 EUR opredelila na podlagi njegove izjave z dne 20. 4. 2017, ki jo je podal na poziv tožene stranke. Neutemeljen pa je tudi ugovor tožnika, da je bil z izpodbijano odločbo na podlagi osebne okoliščine diskriminiran v primerjavi z ostalimi upravičenci do BPP, s čimer naj bi mu bila kršena pravica do enakosti pred zakonom iz 14. člena URS.

11. Po povedanem sodišče ugotavlja, da je bil postopek pred izdajo izpodbijanega upravnega akta pravilen in da je odločba pravilna in na zakonu utemeljena. Sodišče tudi ni našlo nepravilnosti, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti. Zato je tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo.

12. Ker v zadevi o pravno relevantnih dejstvih med strankama ni spora, je sodišče na podlagi prvega odstavka 59. člena ZUS-1 odločilo brez glavne obravnave.

13. Izrek o stroških upravnega spora temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1. 14. O predlogu za taksno oprostitev sodišče ni odločalo, ker se na podlagi četrtega odstavka 10. člena Zakona o sodnih taksah (v nadaljevanju ZST-1) v postopku za odločanje o dodelitvi BPP taksa ne plača.