Jedro

V času postavitve ograje tožnik ni imel dovoljenja Zavoda za gozdove za poseg v gozd in gozdni prostor.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

Prvostopenjski organ je z izpodbijano odločbo tožniku naložil, da mora iz gozdnih parcel št. 1984 k.o. ... in 188 k.o. ... odstraniti kovinsko ograjo s kovinskimi stebri na skupni ocenjeni dolžini 160 metrov in mu pri tem določil rok do 15. 5. 2012. V obrazložitvi odločbe navaja, da je gozdarska inšpekcija opravila terenski ogled na teh dveh parcelah in ugotovila, da tam stoji navedena ograja. Obe parceli spadata v območje gozdov. Tožnik je izjavil, da bo na Zavod za gozdove Slovenije oddal vlogo za pridobitev soglasja za postavljeno ograjo. Inšpektorica je od Zavoda za gozdove pridobila dokumentacijo v zvezi z obravnavano zadevo. Zavod za gozdove ni izdal soglasja za postavitev ograje na zemljišču s parcelo št. 1984 k.o. ... Zakon o gozdovih v 24. členu dopušča ograditev gozda le v primerih zaščite mladja ali varstva gozdov pred divjadjo oziroma zaradi zaščite vodnih zajetij, naravnih vrednot in območij, zavarovanih na podlagi predpisov o ohranjanju narave, kulturnih spomenikov ali znanstveno – raziskovalnih proučevanj. Tožnik ni prejel soglasja za postavitev ograje in je bilo na podlagi 24. člena Zakona o gozdovih ugotovljeno, da postavljena ograja ne izpolnjuje nobenega od navedenih razlogov za ograditev gozdnih parcel in ograditev na obravnavanih parcelah ni dopustna.

Tožnik se je zoper prvostopenjsko odločbo pritožil, drugostopenjski organ pa je pritožbo zavrnil. Pri tem ugotavlja, da je tožnik ograjo na parceli št. 1984 k.o. ... in na sosednji parceli št. 188 k.o. ... postavil kljub temu, da je bilo soglasje za postavitev ograje zavrnjeno in je zato inšpektorica pravilno izdala izpodbijano odločbo. Pri tem med drugim tudi navaja, da 21. člen Zakona o gozdovih določa, da je za poseg v gozd in gozdni prostor potrebno pridobiti dovoljenje Zavoda za gozdove.

Tožnik v tožbi uvodoma navaja, da je bila z odločbo kršena pravica do enakosti pred zakonom in pravica do enakega varstva pravic. Po njegovem mnenju je prvostopenjski organ odločil arbitrarno in samovoljno. Nadalje navaja, da izpodbijana odločba ni izvršljiva, saj izrek ni konkretiziran. Obe parceli skupaj merita 16.821 m2 in ni konkretno navedeno, kje naj bi potekala ograja in je zato odločba neizvršljiva. Razen tega se tožnik ni imel možnosti seznaniti o ugotovljenih dejstvih in dokazih. Kršeno je bilo načelo varstva pravic strank, načelo zakonitosti in načelo zaslišanja stranke. Tožnik tudi ni bil zaslišan. Organ je dolžan stranko opozoriti, da bo zaslišana in na pravne posledice, ki izhajajo iz 188. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP). V konkretnem primeru organ ni izvedel zaslišanja stranke. Razen tega v obravnavanem primeru ni šlo ograditev gozda, saj po slovarju Slovenskega knjižnega jezika izhaja, da ograditev pomeni postaviti ograjo okrog nečesa in je nelogično, da bi tožnik z 160 m dolgo ograjo ogradil gozdno zemljišče, ki meri 16.821 m2. V konkretnem primeru pa gre tudi za poseg v pravico do zasebne lastnine iz 33. člena ustave. Tožnik predlaga, naj sodišče izpodbijano odločbo odpravi in inšpekcijski postopek ustavi, podrejeno pa, naj izpodbijano odločbo odpravi in vrne zadevo prvostopenjskemu organu v dopolnitev postopka. Razen tega zahteva tudi povrnitev stroškov upravnega spora.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo prereka tožbene navedbe in predlaga, naj sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrne.

K točki I izreka: Tožba ni utemeljena.

Zakon o gozdovih v 24. členu določa, da se lahko ograditev posameznih delov gozda dovoli, če je to predvideno v gozdno gojitvenem načrtu zaradi zaščite mladja ali varstva gozdov pred divjadjo za čas, ki je potreben do uskladitve populacije divjadi z okoljem ali če je to potrebno zaradi zaščite vodnih zajetij, varstva naravnih vrednot in območij, zavarovanih na podlagi predpisov o ohranjanju narave, kulturnih spomenikov ali znanstveno-raziskovalnih proučevanj. Skladno z drugim odstavkom 24. člena Zakona o gozdovih za postavitev ograje iz prejšnjega odstavka izda dovoljenje Zavod za gozdove na predlog organa, organizacije ali posameznika v 14 dneh. Razen tega Zakon o gozdovih v prvem odstavku 21. člena določa, da je za poseg v gozd in gozdni prostor potrebno pridobiti soglasje Zavoda za gozdove Slovenije. Iz upravnega spisa je razvidno, da je Zavod za gozdove Slovenije izdal akt št. 271-132/2009-2 z dne 31. 7. 2009, s katerim je zavrnil soglasje za postavitev ograje za varovanje živali na zemljišču s parcelo št. 1984 k.o. .... Nadalje je iz upravnega spisa, konkretno iz zapisnika o zaslišanju stranke z dne 25. 11. 2011, razvidno, da je bila ograja postavljena v oktobru 2011, torej še pred zaslišanjem, na zaslišanju pa je stranka izjavila, da bo za ograjo na parceli št. 188 k.o. ... šele oddala vlogo za ograditev parcele. Torej v času postavitve ograje tožnik ni imel dovoljenja Zavoda za gozdove. V konkretnem primeru so tako nastopile vse pravno relevantne okoliščine, na podlagi katerih je prvostopenjski organ izdal izpodbijano odločbo.

Sodišče se ne strinja s tem, da bi bila odločba neizvršljiva, ker naj izrek odločbe ne bi bil dovolj konkretiziran. V izreku odločbe piše, da mora tožnik odstraniti kovinsko ograjo s kovinskimi stebri v dolžini 160 metrov na gozdnih parcelah št. 1984 k.o. ... in 188 k.o. ... Torej iz izreka dovolj jasno izhaja, da je potrebno odstraniti kovinsko ograjo, ki je postavljena na teh dveh gozdnih parcelah. Po mnenju sodišča je izrek dovolj razumljiv, da je odločbo možno izvršiti.

Sodišče se tudi ne strinja s tožbenimi navedbami, da naj bi bilo kršeno načelo zaslišanja stranke ali katero od drugih načel ZUP. Iz upravnega spisa je razvidno, da je bila stranka zaslišana dne 25. 11. 2011 in da je inšpektorica stranko seznanila z vsemi njenimi pravicami in sicer, da se izjavi o vseh okoliščinah in dejstvih, navedenih v ugotovitvenem postopku, da se izjavi o dokazih in predlogih in da sodeluje pri izvedbi dokazov. Iz zapisnika je tudi razvidno, da je bila stranka opozorjena, da je dolžna govoriti resnico in pošteno uporabljati pravice, izhajajoče iz zakonodaje ter da je zapisnik javna listina in služi kot dokaz v nadaljevanju postopka. Iz zapisnika je razvidno, da je bila stranka seznanjena z ugotovitvami inšpekcijskega pregleda. Stranka je imela možnost podati svojo izjavo, inšpektorica pa je stranko tudi seznanila z vsemi relevantnimi določbami iz Zakona o gozdovih. Stranka ni imela pripomb na zapisnik.

Sodišče se tudi ne strinja s tožbeno navedbo, da 24. člen Zakona o gozdovih govori o ograditvi gozda in da naj bi bil izrek nelogičen, ker se dolžina ograje ne ujema z površino parcel. 24. člen Zakona o gozdovih določa ograditev posameznih delov gozda in ni govora o ograditvi celotnega gozda.

V tožbi tožnik tudi zgolj na splošno navaja, da je prišlo pri izdaji odločbe za kršitev enakosti pred zakonom in za kršitev ustavne pravice do enakega varstva pravic, pri čemer teh svojih navedb ni konkretiziral, zato se sodišče do teh očitkov ne more opredeliti. V zvezi s tožbeno navedbo, ki se nanaša na poseg v pravico do zasebne lastnine iz 33. člena ustave, pa sodišče pojasnjuje, da to določilo določa, da je zagotovljena pravica do zasebne lastnine, vendar pa hkrati sodišče tudi opozarja, da so ustavne pravice omejene tudi s pravicami drugih in da je potrebno pri uresničevanju pravic, konkretno pri pravici do zasebne lastnine, upoštevati tudi javno korist, s čemer se posredno ščitijo tudi pravice drugih. Drugi odstavek 15. člena ustave namreč določa, da je mogoče z zakonom predpisati način uresničevanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin, kadar tako določa ustava, ali če je to nujno zaradi same narave posamezne pravice ali svoboščine.

Ker je odločitev prvostopenjskega organa pravilna, tožba ni utemeljena in je zato sodišče na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) tožbo zarnilo.

K točki II izreka: Ker je sodišče tožbo zavrnilo, tožeči stranki skladno s četrtim odstavkom 25. člena ZUS-1 ni prisodilo stroškov upravnega spora, saj v tem primeru vsaka stranka nosi svoje stroške postopka.