Jedro

Upnikova terjatev izvira iz obdobja, ko dolžnik ni bil več v postopku prisilne poravnave. Iz sodbe, ki v tem izvršilnem postopku predstavlja izvršilni naslov je razvidno, da je sodišče v postopku iz katerega izhaja izvršilni naslov potrjeno prisilno poravnavo upoštevalo in dolžniku naložilo plačilo v skladu z njo. Tudi predlog za izvršbo je bil vložen po tem, ko je bila prisilna poravnava že potrjena, zato v konkretnem primeru ni razlogov za prekinitev izvršilnega postopka po 2. odst. 36. člena ZPPSL.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je dne 02.03.2000 s sklepom zavrglo ugovor dolžnika (kot prepozen). Dolžnik se je zoper sklep pravočasno pritožil iz "vseh" pritožbenih razlogov. Navedel je, da je svoj ugovor podal zgolj kot opozorilo na sklep Okrožnega sodišča v Ljubljani, s katerim je bila nad dolžnikom začeta (in tudi že zaključena) prisilna poravnava, ki ima učinek tudi na druge terjatve, nastale pred njeno uvedbo. Sodišče bi moralo navedeno okoliščino upoštevati po uradni dolžnosti, saj odločba, na podlagi katere je bil izdan sklep o izvršbi zaradi prisilne poravnave, še ni izvršljiva. Pritožba ni utemeljena. Sodišče druge stopnje ne more slediti dolžnikovim pritožbenim navedbam v zvezi z učinki potrjene prisilne poravnave. Upnik je v pravdnem postopku izposloval sodbo, ki je postala pravnomočna 17.06.1999. Prisilna poravnava, na katero se v pritožbi sklicuje dolžnik, pa je bila potrjena že v letu 1998 (16.03.1998). Ob tem sodišče druge stopnje dolžniku pojasnjuje, da upnikova terjatev, ki jo uveljavlja v tem izvršilnem postopku, ne izvira iz leta 1997, temveč iz sodbe Okrožnega sodišča v Ljubljani, opr. št. III Pg 994/95 z dne 02.04.1999, ki je postala pravnomočna in izvršljiva 17.06.1999. Upnikova terjatev torej izhaja iz obdobja, ko dolžnik ni bil več v postopku prisilne poravnave. Poleg tega je iz izreka navedene sodbe, ki v tem izvršilnem postopku predstavlja izvršilni naslov, razvidno, da je sodišče v postopku, iz katerega izhaja izvršilni naslov, potrjeno prisilno poravnavo že upoštevalo in dolžniku naložilo plačilo v skladu z njo. Glede na navedeno in glede na to, da je bil tudi predlog za izvršbo vložen po 16.03.1998, v konkretnem primeru ni razlogov za prekinitev izvršilnega postopka po 2. odst. 36. člena Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji. Po podatkih v spisu je dolžnik sklep o izvršbi prejel v petek 14.01.2000 (povratnica pripeta k list. št. 3), ugovor pa je vložil šele v petek 18.02.2000, čeprav je osemdnevni ugovorni rok iztekel že v ponedeljek 24.01.2000. Zato je pravilna odločitev sodišča prve stopnje, ki je dolžnikov ugovor zavrglo. Glede na to, da sodišče druge stopnje ob preizkusu izpodbijanega sklepa tudi ni našlo kršitev določb postopka, na katere poleg pravilne uporabe materialnega prava pazi po uradni dolžnosti (2. odst. 350. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), je pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep na podlagi 2. točke 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, potrdilo.