Jedro

Ker tožnica ni več lastnica nepremičnin, kar je bila podlaga za priznanje statusa stranske udeleženke v postopku pridobitve gradbenega dovoljenja, za tožbo v upravnem sporu ne izkazuje pravnega interesa. Tudi če bi sodišče vsebinsko odločalo o tožbi, si namreč tožnica svojega pravnega položaja ne more izboljšati, saj ni več lastnica nepremičnin, na katere bi gradbeno dovoljenje lahko vplivalo.

Izrek

I. Tožba se zavrže. II. Tožeča stranka je dolžna stranki z interesom A. povrniti stroške postopka v višini 1.116,30 EUR v roku 15 dni od pravnomočnosti sklepa.

III. V presežku se zahtevek stranke z interesom za povračilo stroškov zavrne.

Obrazložitev

1. Upravna enota (v nadaljevanju: UE) Ormož je s sklepom št. 351-363/2012-50 z dne 18. 3. 2021 zavrgla pritožbo tožnice zoper gradbeno dovoljenje št. 351-363/2012-43 z dne 14. 12. 2020, za gradnjo - ureditev parkirnih mest z javno razsvetljavo za potrebe A., na zemljiščih s parc. št. 000, 111, 222, 333 in 444, k. o. Ormož.

2. Zoper prvostopenjsko odločitev je tožnica vložila pritožbo, ki jo je Ministrstvo za okolje in prostor z odločbo št. 35108-223/2021-2550-5 z dne 2. 9. 2021 zavrnilo. Drugostopenjski organ je svojo odločitev oprl na dejstvo, da je imela tožnica stalno prebivališče prijavljeno na ..., ta naslov pa je tudi uporabljala skozi celoten upravni postopek. Poudaril je, da je hišni predalčnik skladno s tretjim odstavkom 87. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP) eno od možnih mest, v katerem se pusti obvestilo o prispelem pismu, za to, da se šteje pošiljka za vročeno, pa zadošča potek petnajstdnevnega roka od puščenega sporočila, ne glede na nadaljnje postopanje z dokumentom.

3. Tožnica je vložila tožbo v upravnem sporu, v kateri navaja, da je za izdano gradbeno dovoljenje izvedela komaj na dan, ko je kontaktirala odgovorno osebo na UE Ormož, do takrat pa ni prejela ne pošiljke ne obvestila o prispelem pismu. Gradbeno dovoljenje ji je bilo vročeno šele po elektronski pošti dne 23. 2. 2021. Tako je pritožbeni rok začel teči dne 24. 2. 2021 in se je iztekel dne 3. 3. 2021, ko je oddala pritožbo priporočeno po pošti. Takoj, ko je v predalčniku sprejela obvestilo o prejeti pošiljki, je kontaktirala UE Ormož, saj je po datumu iz obvestila izhajalo, da bi pismonoša predmetno pošiljko že moral pustiti v poštnem nabiralniku, le-te pa ni bilo. Tako je nemogoče, da bi prišlo do fikcije vročitve, saj ni pravočasno prejela ne obvestila, ne pošiljke.

4. Tožnica navaja, da do poškodovanja hišnega predalčnika ni prišlo po njeni krivdi, prav tako pa ni mogla vplivati na temeljito popravilo nabiralnika, saj gre za poštni nabiralnik v večstanovanjskem bloku. Nabiralniki se nahajajo v liniji, se stikajo in so trajno spojeni. Ker je bila predvidena menjava celotnih nabiralnikov, upravnik ni pristopil k popravilu posameznega nabiralnika. Ob predhodni predpostavki, da je UE Ormož prosila, da se ji vsa pisanja v zvezi z nepremičnino vročajo na naslov ..., česar pa UE Ormož ni upoštevala, se ni mogla seznaniti z vsebino ali obstojem odločbe. Pošiljka se je morala vrniti k pošiljatelju kot nevročena, sicer pa je to edina pošiljka, s katero ima težave in ji ni bila vročena.

5. Tožnica predlaga, da sodišče izpodbijani sklep razveljavi (pravilno: odpravi) oziroma se spremeni tako, da se pritožba šteje kot pravočasna ter se postopek nadaljuje z obravnavanjem v postopku izdaje gradbenega dovoljenja.

6. Tožena stranka je dne 21. 4. 2022 sodišču posredovala upravni spis, odgovora na tožbo pa ni podala.

7. V skladu z drugim odstavkom 19. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju: ZUS-1) je sodišče tožbo vročilo v odgovor stranki z interesom A., ki je dne 25. 5. 2022 podal odgovor na tožbo, v katerem se zavzema za zavrnitev tožbe in povrnitev stroškov postopka. Navaja, da je bila odločba UE Ormož tožnici pravilno vročena na naslov stalnega prebivališča, ki je hkrati tudi njen naslov za vročanje po uradnih evidencah. Vztraja, da je poštni uslužbenec pravilno opravil vročitev, saj se v skladu z 41. členom Zakona o poštnih storitvah (v nadaljevanju ZPSto-2) poštne pošiljke dostavljajo v hišni predalčnik ali poštni predalčnik, v skladu s 43. členom ZPSto-2 pa je naslovnik dolžan zagotoviti, da je hišni predalčnik nameščen in uporaben. Po njenem prepričanju je nemogoče, da bi tožnica našla obvestilo o prispelem pismu skoraj en mesec in pol kasneje. Nadalje izpostavlja, da tožnica ni z ničemer dokazovala, da je UE Ormož obvestila o poškodovanem poštnem nabiralniku in da ji naj pisanja vročajo na naslov ..., v vseh vlogah pa je uporabljala naslov stalnega prebivališča na ... Prav tako si kljub védenju, da ima že od oktobra 2020 poškodovan nabiralnik in da lahko prejme gradbeno dovoljenje, ni uredila, da se pošiljke hranijo kot poštno ležeče, niti ni o tem obvestila UE Ormož, kar pomeni, da ni ravnala s pričakovano povprečno skrbnostjo.

8. Stranka z interesom je v pripravljalni vlogi z dne 15. 7. 2022 navedla, da tožnica več nima pravnega interesa za tožbo in nadaljevanje upravnega spora. Tožnica je namreč vložila tožbo zoper izpodbijani sklep po tem, ko je imela v upravnem postopku izdaje gradbenega dovoljenja status stranske udeleženke kot lastnica sosednjih zemljišč, parc. št. 555 in 666, obe k. o. Ormož. Stranka z interesom pa je v izvršilnem postopku, ki se je vodil pred Okrajnim sodiščem v Ormožu pod opr. št. In 115/2012, kupila nepremičnine, last tožnice, in sicer parc. št. 555, 666 in 777, vse k. o. Ormož. Sklep o izročitvi nepremičnine je postal pravnomočen dne 18. 5. 2022 in izvršljiv dne 21. 6. 2022, s tem dnem in na tej podlagi pa je stranka z interesom na originaren način postala lastnica nepremičnin tožnice. Ker se upravni postopek nanaša na izdano gradbeno dovoljenje za gradnjo - ureditev parkirnih mest z razsvetljavo za potrebe A. kot investitorja in ker je stranka z interesom postala lastnica nepremičnin, tožnica tako več nima nobenega pravnega interesa za tožbo, zaradi česar jo mora sodišče zavreči, saj upravni akt očitno ne posega v njeno pravico ali njeno neposredno, na zakon oprto osebno korist. 9. Tožnica je v pripravljalni vlogi z dne 22. 8. 2022 v celoti zavrnila navedbe stranke z interesom, podredno pa je sodišču predlagala, da zaradi suma storitve kaznivega dejanja pri pridobitvi nepremičnine odloži sprejetje odločitve v tej zadevi do odločitve Ustavnega sodišča RS v zadevi Up-1136/22-3, do odločitve Vrhovnega državnega tožilstva o vloženi pobudi za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti in do pridobitve odgovora Okrožnega državnega tožilstva na Ptuju o vloženi kazenski ovadbi zoper A. in še dve fizični osebi, zaradi kaznivega dejanja oškodovanja javnih sredstev po 257. členu Kazenskega zakonika (KZ-1).

10. Stranka z interesom je v pripravljalni vlogi z dne 19. 9. 2022 navedla, da je prejela sklep o zavrženju kazenske ovadbe, edini oškodovanec pa je A., ki ne bo sam zoper sebe nadaljeval kazenskega postopka, zato je postopek s tem zaključen. V pripravljalni vlogi z dne 5. 10. 2022 je sodišče še obvestila, da je po vpogledu v spis In 115/2012 ugotovila, da Vrhovno državno tožilstvo RS zahteve za varstvo zakonitosti ni vložilo.

11. Sodišče je s sklepom II U 347/2021 z dne 31. 5. 2023 sklenilo, da bo v predmetni zadevi glede na opredeljen obseg in vsebino dejanskih ter pravnih vprašanj na podlagi tretje alineje drugega odstavka 13. člena ZUS-1 odločalo po sodnici posameznici.

12. Tožba se zavrže. 13. Vsakdo, ki v upravnem sporu uveljavlja varstvo svojih pravic oziroma pravnih koristi, mora izkazovati pravni interes oziroma pravovarstveno potrebo. To pomeni, da mora stranka ves čas postopka izkazovati, da bi ugoditev njeni tožbi pomenila zanjo določeno pravno korist, ki je brez tega ne bi mogla doseči. Pravovarstveni interes namreč pomeni možnost, da si stranka s tožbo v upravnem sporu izboljša svoj pravni položaj.1

14. Skladno s 6. točko prvega odstavka 36. člena ZUS-1 mora sodišče tožbo zavreči, če ugotovi, da upravni akt, ki se izpodbija s tožbo, očitno ne posega (več) v tožnikovo pravico ali njegovo neposredno, na zakon oprto osebno korist. Na tak razlog mora sodišče paziti po uradni dolžnosti ves čas postopka (drugi odstavek 36. člena ZUS-1).

15. V obravnavani zadevi tožnica s tožbo v upravnem sporu izpodbija sklep o zavrženju prepozne pritožbe, vložene zoper gradbeno dovoljenje za gradnjo oziroma ureditev parkirnih mest z razsvetljavo za potrebe A. kot investitorja. Tožnici je bil v postopku izdaje gradbenega dovoljenja priznan status stranske udeleženke, saj je bilo ugotovljeno, da je lastnica sosednjih (mejnih) nepremičnin parc. št. 555 in 666, oboje k. o. Ormož, na kateri bi gradnja parkirnih mest lahko vplivala. Iz sklepa Okrajnega sodišča v Ormožu opr. št. In 115/2012 z dne 26. 11. 2021, ki je postal pravnomočen dne 18. 5. 2022 in izvršljiv dne 21. 6. 2022 (priloga C1), je razvidno, da je A. postal lastnik parc. št. 555. 666 in 777, vse k. o. Ormož, zaradi lastništva katerih je bil tožnici v postopku izdaje gradbenega dovoljenja priznan status stranske udeleženke. Tožnica je sicer navedbe o pridobitvi lastništva v vlogi z dne 22. 8. 2022 (pavšalno) prerekala, vendar pa pri tem ni navedla nikakršnih razlogov, zaradi česar je sodišče skladno z drugim odstavkom 214. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 ta dejstva štelo za priznana2, saj so nenazadnje podprta z listinsko dokumentacijo.

16. Tožnica je v vlogi z dne 22. 8. 2022 tudi predlagala, da naj sodišče z odločitvijo v predmetni zadevi počaka do odločitve Ustavnega sodišča RS o ustavni pritožbi. Ustavno sodišče RS je z dopisom R-3/23-81 z dne 7. 6. 2023 sporočilo, da je zadeva Up-1136/22 v fazi preizkusa ustavne pritožbe, kdaj bo o zadevi odločilo, pa ni mogoče natančno napovedati. Ne glede na navedeno pa sodišče nima podlage za zadržanje odločitve v predmetni zadevi, saj vložitev ustavne pritožbe ni razlog za prekinitev postopka niti ni ovira za nadaljevanje postopka.3 Enako velja tudi glede vložene kazenske ovadbe in pobude za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti, za kateri je stranka z interesom naknadno izkazala, da sta bili s strani pristojnih organov zavrženi oziroma zavrnjeni.

17. Sodna praksa pridobitev lastninske pravice z nakupom v izvršbi na podlagi sklepa o izročitvi enotno obravnava kot originarni način pridobitve lastninske pravice.4 S pravnomočnostjo sklepa o domiku nepremičnine pa je varovana tudi pravica stranke z interesom do zasebne lastnine iz 33. člena Ustave RS.5

18. Ker torej tožnica ni več lastnica zgoraj navedenih nepremičnin, kar je bila podlaga za priznanje statusa stranske udeleženke v postopku pridobitve gradbenega dovoljenja, za tožbo v upravnem sporu ne izkazuje pravnega interesa. Tudi če bi sodišče vsebinsko odločalo o tožbi, si namreč tožnica svojega pravnega položaja ne more izboljšati, saj ni več lastnica nepremičnin, na katere bi gradbeno dovoljenje, izdano A., lahko vplivalo. Sodišče je zato tožbo na podlagi 6. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 zavrglo.

19. Stranka z interesom je zahtevala še povrnitev stroškov upravnega spora. Zakonodajalec v 25. členu ZUS-1 in niti s kakšno drugo določbo ni izrecno uredil povračila stroškov stranki z interesom v primeru njenega uspeha v upravnem sporu, zato je za povračilo stroškov stranki z interesom treba na podlagi prvega odstavka 22. člena ZUS-1 uporabiti določbe ZPP, ki urejajo povračilo stroškov stranskemu intervenientu.6

20. Tožnica je dolžna stranki z interesom A., ki je v predmetni zadevi nastopal na strani tožene stranke, na podlagi pravila o uspehu (154. člen ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1) povrniti stroške postopka, priglašene v posameznih vlogah.

21. Sodišče je stranki z interesom priznalo stroške ob upoštevanju Odvetniške tarife (v nadaljevanju OT), ki je veljala v času, ko je bilo delo opravljeno, in vrednosti točke odvetniške storitve 0,60 EUR, ki velja v času odločanja sodišča (prvi odstavek 13. člena OT v zvezi z drugim odstavkom 12. člena OT). Sodišče je tako priznalo za odgovor na tožbo priglašenih 500 točk (2. alineja 1. točke tar. št. 30 OT), za prvo pripravljalno vlogo 500 točk (1. alineja 2.točke tar. št. 34 OT v zvezi z 2. alinejo 1. točke tar. št. 34 OT), za drugo pripravljalno vlogo 250 točk (2. alineja 2. točke tar. št. 34 v zvezi z 2. alinejo 1. točke tar. št. 34 OT) in za tretjo pripravljalno vlogo 250 točk (2. alineja 2. točke tar. št. 34 v zvezi z 2. alinejo 1. točke tar. št. 34 OT). Pri priznanju stroškov je sodišče upoštevalo, da se je stranka z interesom v odgovoru na tožbo in v vseh pripravljalnih vlogah vsebinsko opredelila do navedb tožnice in posredovala listine, ki jih je sodišče upoštevalo pri odločanju, zato jih je štelo kot koristne za postopek.

22. Od priznanih 1.500 točk je sodišče obračunalo materialne stroške v višini 2 odstotkov od skupne vrednosti storitve do 1.000 točk (20 točk; tretji odstavek 11. člena OT) in 1 odstotek od presežka nad 1.000 točk (5 točk; tretji odstavek 11. člena OT), kar znaša 25 točk. V presežnem delu priglašenih materialnih stroškov pa je sodišče zahtevek stranke z interesom kot neutemeljenega zavrnilo. Skupno število točk je tako 1525 točk, kar ob vrednosti točke 0,60 EUR znaša 915,00 EUR. K temu znesku je bilo treba prišteti še 22% DDV, saj je odvetnica B. B. zavezanka za plačilo DDV. Skupni priznani znesek tako znaša 1.116,30 EUR, kar je tožnica dolžna povrniti stranki z interesom v roku 15 dni od pravnomočnosti sklepa.

1 Tako sklepi Vrhovnega sodišča Republike Slovenije I Up 50/2015 z dne 10. 12. 2015, I Up 102/2016 z dne 15. 6. 2016 in I Up 157/2020 z dne 20. 1. 2021. 2 Drugi odstavek 214. člena ZPP določa, da se dejstva, ki jih stranka ne zanika ali jih zanika brez navajanja razlogov, štejejo za priznana, razen če namen zanikanja teh dejstev izhaja iz siceršnjih navedb stranke. 3 Tako tudi sklep Višjega sodišča v Ljubljani I Cp 950/2010 z dne 5. 5. 2010. 4 Prim. sklep Vrhovnega sodišča RS I Ips 286/2012 z dne 28. 5. 2015 in sodbi Vrhovnega sodišča RS II Ips 100/2012 z dne 29. 8. 2013 ter II Ips 951/2006 z dne 10. 4. 2008. 5 Tako odločba Ustavnega sodišča RS Up-77/04-43 z dne 11. 10. 2006. 6 Prim. sklep Vrhovnega sodišča RS I Up 276/2013 z dne 21. 11. 2013.