Jedro

Pristojnost delovnega sodišča za odločanje v odškodninskih zahtevkih delavcev zoper delodajalca oz. o odgovornosti delodajalca delavcu iz delovnega razmerja je (po dol. 1. in 2. odst. 5. čl. ZDSS-1) podana takrat, kadar je delavec takšen zahtevek uveljavljal zoper delodajalca oz. njegovega pravnega naslednika, če pa ga uveljavlja zoper zavarovalnico, je pristojnost delovnega sodišča podana le, če ima zavarovalnica položaj sospornika, torej če je tožnik hkrati z delodajalcem tožil tudi zavarovalnico.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje razveljavi.

Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

Okrožno sodišče v Celju se je z izpodbijanim sklepom izreklo za stvarno nepristojno za odločanje v navedeni pravdni zadevi ter odločilo, da bo po pravnomočnosti sklepa zadevo odstopilo stvarno in krajevno pristojnemu Delovnemu sodišču v Celju.

Zoper sklep sodišča prve stopnje se je pritožila tožnica in v pritožbi uveljavljala vse pritožbene razloge. Predlagala je, da se njeni pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi. V pritožbi je navajala, da je sodišče prve stopnje spregledalo, da je do škodnega dogodka prišlo več kot dve leti pred uveljavitvijo Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (Ur. l. RS št. 2/04, v nadaljevanju ZDSS-1), zato pa je podana stvarna pristojnost naslovnega sodišča. Glede na določbe ZPP je pristojno za sojenje v tožničini odškodninski zadevi naslovno sodišče, saj določbe ZDSS-1 ne določajo izključne pristojnosti delovnega sodišča za sojenje v odškodninskih zadevah zaradi delovnih nezgod. Zato je oškodovancu dana izbira, ali bo odškodnino iztoževal na sodišču splošne pristojnosti ali na delovnem sodišču. Delovno sodišče je sicer pristojno za odločanje v individualnih delovnih sporih. Pri odškodninski odgovornosti gre za neposlovno odškodninsko razmerje in za njen obstoj je delovno razmerje nebistveno. Zato pa bi bilo razlikovanje v pristojnosti, ki bi bilo odvisno od tega, ali se je škodni dogodek zgodil na delovnem mestu ali ne, pravno sporno, saj bi lahko pripeljalo do različnih odškodnin za bistveno enaka dejanska stanja.

Pritožba je utemeljena.

Po določbi čl. 17/III ZPP se pristojnost sodišča presoja na podlagi navedb v tožbi in na podlagi dejstev, ki so sodišču znana, torej na podlagi okoliščin ob vložitvi tožbe (perpetitio fori). Zato pa okoliščine, kdaj se je zgodil škodni dogodek, v zvezi s katerim tožnik s tožbo uveljavlja odškodninski zahtevek, na samo odločitev o pristojnosti sodišča ne more vplivati. Pritožba tožeče stranke v tem delu je tako neutemeljena.

Utemeljene pa so nadaljnje pritožbene trditve pritožnice, v kolikor z njimi pritožnica zatrjuje, da ZDSS-1 ni določil izključne pristojnosti delovnih sodišč za sojenje v odškodninskih zahtevkih delavcev iz delovnega razmerja. ZDSS-1 v I. odst. določa, da je delovno sodišče pristojno za odločanje o individualnih delovnih sporih, pri čemer kot takšnega pod tč. b izrecno opredeljuje tudi spor o pravicah, obveznostih in odgovornostih iz delovnega razmerja med delavcem in delodajalcem oz. njihovimi pravnimi nasledniki. Isti člen pa II. odst. določa, da je delovno sodišče iz I. odst. tega čl. pristojno za odločanje tudi, če je v odškodninskem sporu, za katerega je podana pristojnost delovnega sodišča po določbah tega zakona, kot sospornik tožena zavarovalnica. Iz navedene vsebine določbe I. in II. odst. 5. čl. ZDSS-1 torej izhaja, da je pristojnost delovnega sodišča za odločanje o odškodninskih zahtevkih delavcev zoper delodajalca oz. o odgovornosti delodajalca delavcu iz delovnega razmerja podana takrat, kadar je delavec takšen zahtevek uveljavljal zoper delodajalca oz. njegovega pravnega naslednika, če pa ga uveljavlja zoper zavarovalnico pa je pristojnost delovnega sodišča podana le, če ima zavarovalnica položaj sospornika, torej če je tožnik hkrati z delodajalcem tožil tudi zavarovalnico. V konkretnem primeru tožnica svoj odškodninski zahtevek naslavlja le zoper zavarovalnico, pri kateri je imel civilno zavarovano svojo odgovornost njen delodajalec ter je tako zavarovalnica v procesnem položaju izključne toženke (in ne sospornice). Zato pa izpodbijana odločitev sodišča prve stopnje, pri kateri se je sodišče prve stopnje sklicevalo na določbo 5. čl. ZDSS-1, ni pravilna, saj je po določbi 32/I čl. ZPP in 1. čl. ZPP podana pristojnost naslovnega sodišča. Pritožbeni očitki, v kolikor ti smiselno predstavljajo očitek o podanosti kršitve 32/I in 1. čl. ZPP so tako utemeljeni, s tem pa so utemeljeni tudi očitki o posledični podanosti bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz I. odst. 339. čl. ZPP. Pritožbeno sodišče je zato pritožbi pritožnice ugodilo in izpodbijani sklep sodišča prve stopnje v skladu z določbo I. odst. 354. čl. ZPP razveljavilo.

Izrek o pritožbenih stroških je posledica razveljavitve izpodbijanega sklepa (II. odst. 165. čl. ZPP).