Jedro

Po presoji sodišča je odločanje o prekinitvi postopka odločanje o procesnem vprašanju in ne odločanje o upravni stvari, to je odločanje o pravici, obveznosti ali pravni koristi tožeče stranke. O tej pravici bo v obravnavanem primeru odločeno šele z odločbo o odobritvi oziroma zavrnitvi pravnega posla, zoper to odločitev pa bo tožeča stranka, ob izpolnjevanju pogojev, lahko zahtevala sodno varstvo v upravnem sporu.

Izrek

I. Tožba se zavrže. II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je upravni organ prve stopnje prekinil postopek odobritve pravnega posla, sklenjenega na podlagi javne dražbe pred Okrajnim sodiščem v Novi Gorici, opr. št. VL 138212/2013 z dne 8. 5. 2014, med lastnikom A.A. in pridobiteljem B.B., za nepremičnini parc. št. 1300/1 in 1003/6, obe k.o. ... (točka 1. izreka), odločil, da pritožba zoper izpodbijani sklep ne zadrži izvršitve sklepa (točka 2. izreka) ter da stroškov postopka ni bilo (točka 3.izreka).

Upravni organ druge stopnje je pritožbo tožeče stranke kot neutemeljeno zavrnil. Tožeča stranka v tožbi navaja, da je tožena stranka postopek odobritve pravnega posla, sklenjenega na podlagi javne dražbe pred Okrajnim sodiščem v Novi Gorici, prekinila z obrazložitvijo, da teče za iste nepremičnine od dne 29. 7. 2013 postopek odobritve pravnega posla na podlagi ponudbe in obvestila z dne 16. 7. 2013, v katerem je že bila izdana odločba upravnega organa prve in druge stopnje, ki pa še ni postala pravnomočna. Pravnomočnost navedenega postopka naj bi po zatrjevanju upravnega organa prve stopnje, predstavljala predhodno vprašanje v postopku za odobritev pravnega posla, sklenjenega na podlagi javne dražbe. Ker se tožeča stranka s takim stališčem ne strinja, vlaga predmetno tožbo.

K točki I. izreka: Sodišče je tožbo zavrglo iz naslednjih razlogov: V zadevi je tožena stranka z izpodbijanim sklepom odločila o prekinitvi postopka odobritve pravnega posla. Navedeni sklep je bil izdan na podlagi prvega odstavka 147. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) zaradi rešitve predhodnega vprašanja pri pristojnem organu.

Po presoji sodišča je odločanje o prekinitvi postopka odločanje o procesnem vprašanju in ne odločanje o upravni stvari, to je odločanje o pravici, obveznosti ali pravni koristi tožeče stranke. O tej pravici bo v obravnavanem primeru odločeno šele z odločbo o odobritvi oziroma zavrnitvi pravnega posla, zoper to odločitev pa bo tožeča stranka, ob izpolnjevanju pogojev, lahko zahtevala sodno varstvo v upravnem sporu.

Po določbi 2. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) je upravni spor dopusten le v primerih, ko izpodbijani posamični konkretni akt ustreza definiciji upravnega akta. Upoštevaje določbo drugega odstavka 2. člena ZUS-1 je upravni akt odločba ali drug javno pravni, enostranski, oblastveni posamični akt, s katerim je organ odločil o pravici, obveznosti ali pravni koristi posameznika, za kar pa ne gre v konkretnem primeru. Po drugem odstavku 5. člena ZUS-1 se v upravnem sporu sicer lahko izpodbijajo tudi procesni akti, a le tisti, s katerimi je bil postopek odločanja o izdaji upravnega akta obnovljen, ustavljen ali končan. Izpodbijani sklep, s katerim je bil postopek odločanja le prekinjen, pa ni tak sklep. Ker sklep o prekinitvi postopka sam zase ne predstavlja končne odločitve o glavni stvari, zato tudi ne uživa samostojnega sodnega varstva v upravnem sporu. Ugovore, ki se nanašajo na kršitve, ki jih je z izdajo izpodbijanega sklepa storila tožena stranka in s tem povezano nezakonitost upravnega akta pa je dopustno uveljavljati v sporu zoper dokončno upravno odločbo o glavni stvari (enako tudi Upravno sodišče RS v sklepu II U 190/2012 z dne 20. 3. 2013).

Ker izpodbijani akt ni akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu, je sodišče tožbo na podlagi 4. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 zavrglo.

K točki II. izreka: Odločitev o stroških temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem trpi vsaka stranka svoje stroške postopka, če sodišče tožbo zavrne ali zavrže.