Jedro

Ker je tožnica prejela za arondirano zemljišče denarno odškodnino, ki predstavlja 105,42% vrednosti podržavljenega zemljišča, in ker prejete odškodnine ni pripravljena vrniti, ni upravičena do vračila niti sorazmernega deleža zemljišča v naravi.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi 1. odstavka 59. člena ZUS zavrnilo tožbo tožnice, zoper odločbo tožene stranke z dne 20.5.2003. Z njo je tožena stranka zavrnila tožničino pritožbo zoper odločbo Upravne enote D. z dne 6.2.2002, s katero je bila zavrnjena tožničina zahteva za denacionalizacijo 1/3 parc. št. 325/54 k.o. D. Tožena stranka pritrjuje ugotovitvi prvostopnega upravnega organa, da je bila tožnici podržavljena 1/3 navedene parcele na podlagi Temeljnega zakona o izkoriščanju kmetijskega zemljišča (TZIKZ). Tožnici je bila za podržavljeno zemljišče dana odškodnina, ki presega vrednost zemljišča v času podržavljenja (105,42%), zato se pri denacionalizaciji v skladu s 1. odstavkom 72. člena Zakona o denacionalizaciji (ZDen) upošteva. Ker se tožnica ni odločila za povrnitev navedene odškodnine, je pravilna odločitev prvostopnega organa, da se njena denacionalizacijska zahteva zavrne.

Sodišče prve stopnje v obrazložitvi izpodbijane sodbe navaja, da je prvostopni upravni organ pravilno upošteval določbo 1. odstavka 72. člena ZDen, v katerem je urejena obveznost upoštevanja odškodnin, danih ob podržavljenju premoženja, katerega vrnitev se zahteva v denacionalizacijskem postopku, pod pogojem, da so presegle 30% vrednosti podržavljenega premoženja. Navedena določba narekuje ugotavljanje višine odškodnine, dane ob podržavljenju. Prvostopni upravni organ je pravilno, ob podržavljenju dano odškodnino v znesku 5.473 din valoriziral po Odredbi o koeficientu povečanja dolarskih cen nacionaliziranega premoženja (odredba) ter izračunal vrednost podržavljenega zemljišča po Odloku o načinu določanja vrednosti kmetijskih zemljišč, gozdov, in zemljišč, uporabljenih za gradnjo, v postopku denacionalizacije (odlok) in ugotovil, da dana odškodnina dosega 105% vrednosti podržavljenega zemljišča. Pri izračunu je upošteval stanje zemljišča ob podržavljenju - travnik 5, kot izhaja iz identifikacijskega potrdila geodetskega organa. Stanje parcele št. 325/54 kot travnik v času podržavljenja pa med strankama niti ni sporno. Po izračunu ob podržavjenju dane odškodnine je organ pravilno, ker odškodnine ni bila pripravljena vrniti, ugotovil, da tožnica ni upravičena do vračila niti sorazmernega deleža nepremičnine v naravi, ker je odškodnina za podržavljeno nepremičnino dosegla vrednost te nepremičnine ter dejanske podlage za oškodovanje v denacionalizaciji tako ni. Zavrača tudi tožničin tožbeni ugovor, da se je upoštevalo pri izračunu vrednosti predmetne parcele današnje katastrsko stanje (njiva, travnik), saj to iz izračuna, ki je prikazan v odločbi prvostopnega organa, ne izhaja.

Tožnica vlaga zoper navedeno sodbo sodišča prve stopnje pritožbo.

Navaja, da je komisija za denacionalizacijo v poročilu o ugotovljenem dejanskem in pravnem stanju navedla vrednost zemljišča ob podržavljenju 1570,47 DEM in v času vračanja 1995,70 DEM. To nikakor ne more biti točno in tudi ne trditev, da je revalorizirana vrednost dane odškodnine pravično plačilo za odvzeto zemljišče. Odvzet je bil travnik petega razreda, vendar je prvostopni organ spremenil katastrsko kulturo delno v njivo in delno v travnik. Kljub trditvam, da je zemlja izboljšana, v naravi ni tako. Sedanje stanje zemljišča je močno zapleveljen pašnik, ki gotovo še mnogo let ne bo enak prejšnjemu travniku. Če bi bil izračun po dejanskem katastrskem stanju (ne kot njiva), ne more presegati vrednosti odškodnine.

Predlaga, da se vsi izračuni prvostopnega upravnega organa preverijo. Smiselno predlaga razveljavitev izpodbijane sodbe.

Odgovori na pritožbo niso bili vloženi.

Pritožba ni utemeljena.

Po presoji pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje v zadevi pravilno odločilo in za svojo odločitev navedlo pravilne razloge. Z razlogi, s katerimi je sodišče prve stopnje utemeljilo svojo odločitev, se pritožbeno sodišče strinja in jih na tem mestu, v izogib ponavljanju, ne navaja še enkrat. V zvezi s tožničinimi pritožbenimi ugovori pa še navaja: V obravnavanem primeru je bilo v upravnem postopku ugotovljeno, da je bilo predmetno kmetijsko zemljišče tožnici podržavljeno na podlagi TZIKZ, to je po predpisu iz 29. točke 3. člena ZDen. Navedeni predpis predstavlja pravno podlago za denacionalizacijo, če upravičenci niso dobili ustreznih nadomestnih zemljišč. Glede na to, da je bila tožnici dana za podržavljeno zemljišče denarna odškodnina, je sicer izkazana pravna podlaga podržavljenja. Vendar, ker je tožnica prejela za arondirano zemljišče denarno odškodnino, je treba pri odločanju o denacionalizaciji upoštevati določbo 1. odstavka 72. člena ZDen, po kateri se dane odškodnine, ki so presegle 30 odstotkov vrednosti podržavljene nepremičnine upoštevajo. Upoštevajo pa se tako, da mora upravičenec, če je dana odškodnina presegla navedeni odstotek vrednosti, v primeru vrnitve podržavljene nepremičnine v naravi, vrniti celoten znesek prejete odškodnine. V obravnavanem primeru predstavlja dana odškodnina 105,42 odstotkov vrednosti podržavljenega zemljišča in je torej presegla njegovo vrednost ob podržavljenju.

Pravilna je zato ugotovitev sodišča prve stopnje, da ker tožnica prejete odškodnine ni pripravljena vrniti, ni upravičena do vračila niti sorazmernega deleža zemljišča v naravi. Upoštevanje prejete odškodnine v smislu 1. odstavka 72. člena ZDen namreč v tem primeru pomeni vrnitev prejetega denarnega zneska. Tudi po presoji pritožbenega sodišča zato v obravnavanem primeru ni dejanske podlage za tožničino odškodovanje v denacionalizacijskem postopku.

Prvostopno sodišče je tožnici tudi pravilno pojasnilo, da je bil podlaga za izračun vrednosti parc. št. 325/54 k.o. D. katastrski podatek v času podržavljenja. Temu, da je bila navedna parcela v času podržavljenja travnik 5. razreda tožnica ne oporeka. V pritožbi ponavlja tožbeni ugovor, da naj bi bilo pri izračunu vrednosti upoštevano sedanje katastrsko stanje navedene parcele (delno njiva, delno travnik), kar pa ne drži. V izračunu, ki ga je prvostopni upravni organ povzel v obrazložitev odločbe sta tudi po presoji pritožbenega sodišča navedeni pravilni vrednosti podržavljenega zemljišča in ob podržavljenju dane odškodnine. Ob primerjavi navedenih vrednosti pa je bilo nato pravilno ugotovljeno, da je dana odškodnina presegla vrednost podržavljene nepremičnine.

Ker je bilo na pravilno in popolno ugotovljeno dejansko stanje materialno pravo pravilno uporabljeno in ker določbe postopka v upravnem sporu niso bile kršene, je pritožbeno sodišče na podlagi 73. člena ZUS pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.