Jedro

Pravni standard občutnega zmanjšanja sredstev za preživljanje je po ustaljeni sodni praksi izoblikovan na podlagi kriterijev, ki jih za ugotovitev prošnji za brezplačno pravno pomoč določa ZBPP in 11. člen ZST-1 in ustavna odločba U-I-131/14. Sodišče prve stopnje je med tožničine prihodke tako moralo upoštevati tudi znesek 11.597,88 EUR, ki jih je tožnica prejela na račun odškodnine za nepremoženjsko škodo.

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo predlog tožeče stranke za oprostitev plačila sodnih taks za postopek pritožbe.

2. Proti temu sklepu vlaga pritožbo tožeča stranka. Sodišče je napačno ugotovilo dejansko stanje in nato zmotno uporabilo ZPP in določbe Zakona o sodnih taksah. Tožnica prejema invalidnino 260,00 EUR in subvencijo 40,00 EUR, mož pa 275,00 EUR. V gospodinjstvu so še 20-letna hiši in 8-letni sin, ki nimata dohodkov in ju preživljata starša. Tako izračun pokaže, da povprečni neto dohodek na družinskega člana znaša 143,50 EUR. Sodišče je zmotno uporabilo dejstvo, da je tožnica imela 31. 10. 2015 na računu 11.597,88 EUR. To niso dohodki ampak odškodnina za nepremoženjsko škodo, katero je tožena stranka že izplačala. To ne bi smelo vplivati na kriterij za oprostitev plačila sodne takse. Sodna praksa je že večkrat zavzela stališče, da že plačana odškodnina za nepremoženjsko škodo ni namenjena plačilu sodne takse v pravdnem postopku. Dohodki so lahko le redni dohodki. Gre za takso 873,00 EUR.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da tožnica in njen mož skupaj prejemata mesečno 574,00 EUR. Gre za dohodke, ki po 11. členu ZST-1 pomenijo izpolnitev pogojev, da so dohodki na osebo tako nizki, da bi opravičevali oprostitev plačila sodne takse, kar bi bila tudi z delnim plačilom sodne takse občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se tožnica ali oseba, s katero živi, preživlja. Vendar je sodišče prve stopnje tudi opozorilo, da je tožnica na računu dne 31. 10. 2015 imela znesek 11.597,88 EUR. Ob takem tudi enkratnem prihodku pa je sodišče pravilno ugotovilo, da tožnice ne more oprostiti plačila sodnih taks za pritožbo, kar znese 873,00 EUR. Sodišče je tudi pravilno ugotovilo, da je institut oprostitve plačila stroškov postopka namenjen samo tistim prebivalcem, ki prejemajo dohodke, ki jih 11. člen ZST-1 oziroma Zakon o brezplačni pravni pomoči uvršča med prejemke denarne socialne pomoči. Zaradi višine enkratnega zneska na računu tožnice pa tudi ne izpolnjuje pogoja, da bi sodišče odločalo o delni oprostitvi, odlogu ali obročnem plačilu. V trenutku, ko je nastopila dolžnost plačila sodne takse za pritožbo, tožničini izkazani prihodki tega ne opravičujejo. Če bo pa nastopila potreba plačila še kakšne sodne takse, bo na predlog tožnice sodišče moralo ponovno odločati.

5. Pritožba še trdi, da je znesek na tožničinem računu, to je 11.597,88 EUR, delno plačilo tožene stranke za nepremoženjsko škodo v nezgodi. Meni, da to ne sodi v dohodek, saj je odškodnina satisfakcija za tožničino prestano nepremoženjsko škodo. Pritožbeno sodišče nato odgovarja, da je res v preteklosti odškodnina bila neupoštevni prihodek pri dohodnini in tudi pri odločanju o predlogu za oprostitev sodnih taks. Vendar je po uveljavitvi ZST-1 v 11. členu sedaj natančno določeno, kateri dohodki ne štejejo pri odločitvi o predlogu za taksno oprostitev. Tudi ob upoštevanju ustavne določbe U-I-191/14 to pomeni, da gre lahko pri tožnici za osebo, ki ne prejema denarne socialne pomoči na podlagi odločbe pristojnega organa, vendar se vseeno lahko presojajo njeni prihodki, če so tako nizki, da bi s plačilom sodne takse bila občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja ali njeni družinski člani. To pomeni, da znesek odškodnine, čeprav prejete iz naslova nepremoženjske škode, ni izvzet pri ugotavljanju premoženjskega stanja tožnice. V sodni praksi je sedaj jasno določeno, kaj pomeni standard „občutnega zmanjšanja sredstev za preživljanje“ in v sodni praksi ni zaslediti primera, da med ta sredstva za preživljanje ni mogoče všteti prejete odškodnine iz naslova nepremoženjske škode(1).

6. Tako preizkus pritožbe pokaže, da je sodišče prve stopnje na pravilno in popolno ugotovljeno dejansko stanje pravilno uporabilo določbe ZPP in ZST-1 in pri tem ni zagrešilo nobenih kršitev postopka, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti. To je narekovalo zavrnitev pritožbe in potrditev sklepa sodišča prve stopnje (365. člen ZPP).

Op. št. (1): VSL sklep I Cp 2577/2015, VSL sklep II Cp 2817/2015 in sklep VSL II Cp 3144/2015.