Jedro

Sodišče prve stopnje je pravilno naložilo stroške stranki po načelu uspeha. Res je tožena stranka (upnik) o nastalem pobotu, s katerim je nasprotovala utemeljenosti zahtevka tožeče stranke (dolžnik) v tem sporu, tožečo stranko obvestila šele tekom pravdnega postopka pred sodiščem prve stopnje in še to po preteku trimesečnega roka iz 261. člena ZFPPIPP, vendar je tožeča stranka kljub uveljavljanemu pobotu še vedno vztrajala pri tožbenem zahtevku, zato je odločitev sodišča prve stopnje, ko je stroške naložilo njej, pravilna.

Odvetniška nagrada za postopek nastane že s sprejemom pooblastila za vložitev tožbe ali druge vloge, zato je pooblaščenec do nagrade upravičen, četudi ni vložil nobene pripravljalne vloge.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se prvostopenjska sodba v izpodbijani III. točki izreka delno spremeni tako, da se priznani pravdni stroški znižajo za 63,2 EUR.

II. V preostalem delu se pritožba zavrne in se prvostopenjska sodba v nespremenjenem delu III. točke izreka potrdi.

III. Vsaka stranka sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo: - sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani opr. št. VL 205856/2012 z dne 27. 12. 2012 razveljavilo v 1. in 3. odstavku izreka (tč. I izreka), - ugotovilo je, da ne obstoji terjatev tožeče stranke do tožene stranke v znesku 5.973,08 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zneska 531,59 EUR od 6. 10. 2011, od zneska 2.569,44 EUR od 15. 12. 2011 in od zneska 2.872,05 EUR od 15. 12. 2011 (tč. II izreka) in - odločilo, da tožeča stranka sama nosi svoje pravdne stroške, toženi stranki pa je dolžna povrniti njene pravdne stroške v znesku 1.073,54 EUR (tč. III izreka).

2. Zoper odločitev o stroških (tč. III izreka) se je pravočasno pritožila tožeča stranka iz vseh pritožbenih razlogov. Predlagala je, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da naloži stroške tožeče stranke v plačilo toženi stranki oziroma podredno, da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. Priglasila je pritožbene stroške.

3. Pritožba tožeče stranke je bila vročena toženi stranki, ki je nanjo odgovorila in predlagala, da pritožbeno sodišče ugodi pritožbi v višini 51,80 EUR, v preostalem delu pa pritožbo zavrne in izpodbijano odločitev potrdi. Priglasila je stroške odgovora na pritožbo.

4. Pritožba je delno utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je naložitev pravdnih stroškov v plačilo tožeči stranki utemeljilo na prvem odstavku 154. člena ZPP, ki določa, da mora stranka, ki v pravdi ne uspe, nasprotni stranki in njenemu intervenientu povrniti stroške. Zavrnilo pa je ugovor tožeče stranke, da bi bilo treba nastale pravdne stroške naložiti v plačilo toženi stranki, ker naj ta ne bi bila izpolnila obveznosti po četrtem odstavku 261. člena ZFPPIPP.

6. Četrti odstavek 261. člena ZFPPIPP določa, da upniku ni treba prijaviti svoje terjatve do stečajnega dolžnika, ki preneha zaradi pobota po prvem odstavku tega člena (ex lege pobot ob začetku stečajnega postopka). Mora pa v treh mesecih po objavi oklica o začetku stečajnega postopka o pobotu obvestiti upravitelja. Peti odstavek 261. člena ZFPPIPP pa določa, da če upnik upravitelja o pobotu ne obvesti v skladu s četrtim odstavkom tega člena, je stečajnemu dolžniku odgovoren za stroške in drugo škodo, ki jo je imel zaradi upnikove opustitve.

7. Tožena stranka (upnik) je o nastalem pobotu, s katerim je nasprotovala utemeljenosti zahtevka tožeče stranke (dolžnik) v tem sporu, tožečo stranko res obvestila šele tekom pravdnega postopka pred sodiščem prve stopnje in še to po preteku trimesečnega roka iz 261. člena ZFPPIPP. Ker pa je tožeča stranka kljub uveljavljanemu pobotu še vedno vztrajala pri tožbenem zahtevku, pritožbeno sodišče pritrjuje razlogom sodišča prve stopnje glede stroškovne odločitve. Peti odstavek 261. člena ZFPPIPP nalaga upniku le tisto stroškovno breme, ki nastane zaradi upnikove opustitve obvestila o pobotu. Navedeno določilo zahteva obstoj vzročne zveze med opustitvijo obvestila in nastalimi stroški. V konkretnem primeru pa vzročne zveze ni, ker je tožeča stranka kljub obvestilu o ex lege pobotu še vedno vztrajala pri svojem tožbenem zahtevku. Odločitev sodišča prve stopnje glede odločitve o stroških po temelju je torej pravilna.

8. Tožeča stranka tudi nasprotuje priznanim stroškom nagrade za postopek pooblaščenca tožene stranke (tar. št. 3100 ZodvT), ker v postopku pred sodiščem prve stopnje ni vložil nobene pripravljalne vloge. Iz prvega odstavka opombe 3 pred tar. št. 3100 ZOdvT izhaja, da nagrada za postopek nastane za pregled, pripravo, izdelavo in pošiljanje pisnih gradiv, za posvete, nasvete, mnenja in druga ustrezna opravila, povezana z zadevo. Nagrada nastane že s prejemom pooblastila za vložitev tožbe ali druge vloge, s katero se začne postopek. Pooblaščenec tožene stranke je pooblastilo prejel pred zaključkom postopka pred sodiščem prve stopnje. Zato je do nagrade za postopek upravičen, odločitev sodišča prve stopnje, ki je to nagrado priznalo, pa pravilna.

9. Utemeljena pa je pritožba v delu, kjer izpodbija odločitev o potnih stroških glede enega pristopa na narok. Po vpogledu v zapisnika z dveh narokov za glavno obravnavo 7. 5. 2014 in 22. 6. 2015 pritožbeno sodišče ugotavlja, da je pooblaščenec tožene stranke pristopil zgolj na drugi narok. Zato je tožena stranka upravičena do povrnitve potnih stroškov za relacijo L. - N. - L. le enkrat (tar. št. 6003 ZOdvT). Pritožbeno sodišče je zato pritožbi v tem delu ugodilo tako, da je znesek priznanih stroškov znižalo za 51,8 EUR, kar upoštevaje 22 % DDV znaša 63,2 EUR (3. točka 365. člena ZPP). V preostale stroškovne postavke se pritožbeno sodišče ni spuščalo, saj jim pritožnik ni konkretizirano ugovarjal, zato je v preostalem delu zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno in potrdilo prvostopenjsko sodbo v nespremenjeni III. točki izreka (2. točka 365. člena ZPP).

10. Tožeča stranka je s pritožbo uspela le v nesorazmerno majhnem delu, zato sama nosi svoje pritožbene stroške (drugi odstavek 165. člena v zvezi z drugim odstavkom 154. člena ZPP). Tožena stranka sama nosi stroške v zvezi z odgovorom na pritožbo, ker ta ni doprinesel k odločitvi pritožbenega sodišča (prvi odstavek 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 155. člena ZPP).