Jedro

Solastniškega deleža ni mogoče izključiti iz premoženja, ki se upošteva pri presoji izpolnjevanja finančnega kriterija za dodelitev brezplačne pravne pomoči.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je Okrožno sodišče v Ljubljani (v nadaljevanju organ za brezplačno pravno pomoč) zavrnilo tožničino prošnjo z dne 20. 4. 2016 za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP) v postopku delitve premoženja. Tožena stranka se sklicuje na 11. člen in 13. člen Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP), po katerem je do BPP upravičena oseba, ki glede na svoj finančni položaj in glede na finančni položaj svoje družine brez škode za svoje socialno stanje in socialno stanje svoje družine ne bi zmogla stroškov sodnega postopka oziroma stroškov nudenja pravne pomoči. Pri tem se šteje, da bi bilo socialno stanje prosilca in njegove družine zaradi stroškov sodnega postopka oziroma stroškov nudenja pravne pomoči ogroženo, če mesečni dohodek prosilca (lastni dohodek) oz. mesečni povprečni dohodek na člana družine (lastni dohodek družine) ne presega dveh osnovnih zneskov minimalnega dohodka, določenega z zakonom, ki ureja socialnovarstvene prejemke – minimalni dohodek.

2. Za ugotavljanje lastnega dohodka in premoženja prosilca oziroma družine se uporabljajo določbe 11. člena Zakona o socialno varstvenih prejemkih (v nadaljevanju ZSVarPre). Ne glede na te določbe pa se BPP ne odobri, če ima prosilec ali njegova družina prihranke oziroma premoženje, ki dosega ali presega mejni znesek 13.780,00 EUR (prvi odstavek 27. člena ZSVarPre).

3. Organ za BPP je ugotovil, da je tožnica solastnica (do 2/3) nepremičnine, vpisane v k. o. … pod parc. št. 584/4, na kateri je nepremičnina, posamezni del št. 2, v stavbi št. 50, ki v naravi predstavlja stanovanje v večstanovanjski hiši na naslovu …, katere vrednost po podatkih Geodetske uprave Republike Slovenije (v nadaljevanju GURS) znaša 26.537,44 EUR. Navedeno pomeni, da znaša vrednost tožničinega premoženja 17.691,63 EUR. Iz zemljiške knjige (v nadaljevanju ZK) izhaja, da na predmetni nepremičnini ni vknjižena nobena pravica ali pravno dejstvo, ki omejuje lastninsko pravico.

4. Kot premoženje pa se ne upošteva stanovanje, v katerem posameznik oziroma družina živi in ki ga predpisi o stanovanjskih razmerjih določajo kot primerno (18. člen Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, v nadaljevanju ZUPJS). Ker tožnica v navedeni nepremičnini ne prebiva, marveč dejansko prebiva na drugem naslovu …, kjer ima tudi prijavljeno stalno prebivališče, organ za BPP navedene nepremičnine ni štel za stanovanje, v katerem tožnica biva (17. člen in 18. člen ZUPJS).

5. Tožnica se z izpodbijano odločbo ne strinja in meni, da je bilo materialno pravo napačno uporabljeno, kršena so bila določila postopka in dejansko stanje je bilo napačno ugotovljeno. Tožnica je zgolj solastnica predmetne nepremičnine, kar pomeni, da lahko razpolaga le s svojim solastniškim deležem in ne s celo nepremičnino. Ker gre za zidanico, stavba ni primerna za bivanje. Poleg tega je oddaljena iz Ljubljane, kjer hodi tožnica v službo, njeni trije otroci pa v šolo. Na predmetni nepremičnini še ni vzpostavljena etažna lastnina. Tožnica je v ZK vpisana kot solastnica predmetne parcele, na kateri stoji stavba, katere posamezni deli niso vpisani v ZK. Materialno pravo je bilo napačno uporabljeno. Napačno je organ za BPP odločil, da se predmetna nepremičnina upošteva med premoženje tožnice, saj so podane omejitve razpolaganja s tem premoženjem, kot to določa tretji odstavek 14. člena ZBPP. Potrebno je upoštevati dejansko zmožnost tožnice, da razpolaga s predmetnim premoženjem. Tožnica pa z obravnavano nepremičnino ne more razpolagati, saj je le solastnica, etažna lastnina na predmetni nepremičnini pa še ni urejena. Drug solastnik nima interesa za nakup tožničinega deleža in tudi ne za prodajo. Tožnici ta nepremičnina predstavlja zgolj breme. Ugovarja tudi, da ji v postopku ni bila dana možnost, da se izjavi, kar predstavlja absolutno bistveno kršitev postopka iz tretjega odstavka 27. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1). Tožnica bi lahko že v postopku navedla vse okoliščine glede možnosti razpolaganja s predmetno nepremičnino. Organ za BPP pa bi tudi moral ugotavljati tožničin povprečni dohodek v obdobju treh mesecev pred mesecem vložitve prošnje za BPP ter druge pogoje za dodelitev BPP v skladu z ZBPP.

6. Tožnica izpolnjuje vse pogoje za dodelitev BPP, saj je vse relevantne podatke glede premoženja navedla v svoji prošnji za dodelitev BPP. Tožnica ne bo zmogla plačila stroškov sodnega postopka oziroma nudenja pravne pomoči. Iz podatkov upravnega spisa izhaja, da lastni dohodek družine ne presega višine dveh osnovnih zneskov minimalnega dohodka, določenih z ZSVarPre. Zato se v skladu z drugim odstavkom 13. člena ZBPP šteje, da je socialno stanje tožnice in njene družine zaradi stroškov sodnega postopka in nudenja pravne pomoči, ogroženo.

7. Tožnica sodišču predlaga, da jo oprosti plačila sodnih taks. Poleg navedenega sodišču predlaga, da izpodbijano odločbo spremeni tako, da tožničini prošnji za dodelitev BPP ugodi in ji dodeli redno BPP za pravno svetovanje in zastopanje pred sodišči na prvi in drugi stopnji ter v postopku mediacije v postopku delitve premoženja. Tožnici naj naloži, da je v roku 3 mesece od pravnomočnosti te sodbe dolžna pri pristojnem sodišču vložiti ustrezno pravno sredstvo in o tem v roku 8 dne od vložitve obvestiti Organ za BPP. Za izvajanje BPP naj sodišče določi Odvetniško družbo X., d.o.o. Toženi stranki pa naj sodišče tudi naloži plačilo stroškov postopka v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, pod izvršbo. Podrejeno tožnica predlaga, da naj sodišče izpodbijano odločbo odpravi ter zadevo vrne temu organu v ponovno odločanje, toženi stranki pa naj naloži plačilo stroškov postopka v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, pod izvršbo.

8. Tožena stranka v odgovoru na tožbo prereka tožbene navedbe. Tožnica je solastnica nepremičnine: parc. št. 584/4 k.o. …, na kateri stoji stavba s številko 50. Izrecno sta ločena dela stavbe in sicer del št. 2 in del št. 3. Iz evidence GURS izhaja, da drugi del stavbe predstavlja stanovanje v večstanovanjski hiši, enako tretji del. Posplošena tržna vrednost tega dela stavbe je 26.537,44 EUR, dela stavbe št. 3 pa 7.742,07 EUR. Etažna lastnina je vpisana v register GURS, ni pa še v ZK, iz katere tudi izhaja, da predmetna nepremičnina ni obremenjena. Pravni standard „dejanska možnost razpolaganja“ iz tretjega odstavka 14. člena ZBPP pomeni, da v okviru pravne upravičenosti do razpolaganja imetniku stvarne ali druge premoženjske pravice daje sposobnost, da to pravico prenese, jo obremeni, spremeni ali se ji odpove oziroma da v najem. Razpolaganje s premoženjem ne pomeni le njegove prodaje. Navaja določbo tretjega odstavka 66. člena Stvarnopravnega zakonika (v nadaljevanju SPZ), po kateri solastnik lahko razpolaga s svojo pravico brez soglasja drugih solastnikov. Dejstvo, da je premoženje v solastnini, še ne pomeni dejanske nezmožnosti razpolaganja z njim.

9. Tožba ni utemeljena.

10. Po presoji sodišča je izpodbijana odločba pravilna in zakonita. Sodišče se z razlogi izpodbijane odločbe strinja in se nanje sklicuje ter jih v izogib ponavljanju posebej ne navaja (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1), glede tožbenih ugovorov pa dodaja:

11. Za odobritev BPP mora prosilec izpolnjevati pogoje, ki jih določa ZBPP. Med drugim mora izpolnjevati tudi finančni pogoj. V obravnavanem primeru je sporno, ali tožnica izpolnjuje finančni pogoj iz ZBPP za dodelitev zaprošene BPP. Iz prvega odstavka 13. člena ZBPP izhaja, da je do BPP upravičena oseba, ki glede na svoj materialni položaj in glede na materialni položaj svoje družine brez škode za svoje socialno stanje in socialno stanje svoje družine ne bi zmogla stroškov sodnega postopka, oziroma stroškov nudenja pravne pomoči. Iz drugega odstavka 14. člena ZBPP izhaja, da se za ugotavljanje materialnega položaja prosilca in njegove družine uporabljajo določbe zakona, ki ureja socialnovarstvene prejemke, o načinu ugotavljanja materialnega položaja oseb pri uveljavljanju pravice do denarne socialne pomoči. Na podlagi prvega odstavka 27. člena ZSVarPre se BPP ne odobri, če ima prosilec ali njegova družina premoženje, ki dosega ali presega višino 13.780,00 EUR. To pomeni, da tudi v primeru, če prosilec nima nobenih dohodkov, ni upravičen do dodelitve BPP, če ima premoženje, katerega vrednost presega predhodno navedeni mejni znesek. Namen BPP je v uresničevanju pravice do sodnega varstva po načelu enakopravnosti, upoštevajoč tudi socialni položaj prosilca.

12. V postopku ni sporno, da je tožnica solastnica (do 2/3) nepremičnine, vpisane v k. o. …, parc. št. 584/4, na kateri stoji stavba (št. 50) in v njej posamezni del št. 2, ki v naravi predstavlja stanovanje v večstanovanjski hiši na naslovu …. Prav tako ni sporno, da vrednost tožničinega solastniškega deleža na navedeni nepremičnini na podlagi množičnega vrednotenja nepremičnin znaša 17.691,63 EUR EUR. Tožnica tudi ne ugovarja, da bi v predmetni nepremičnini živela, ugovarja pa, da ta ni primerna za bivanje in da z njo ne more prosto razpolagati oziroma, da od nje nima nobene koristi.

13. V postopkih dodeljevanja BPP je kot relevantno okoliščino potrebno tudi upoštevati možnost razpolaganja s premoženjem. Glede pravnega standarda „možnost razpolaganja“ je Vrhovno sodišče RS v sodbi X Ips 236/2013 z dne 10. 12. 2014 navedlo, da ga je treba razumeti tako v okviru pravne upravičenosti do razpolaganja, ki prosilcu kot imetniku stvarne ali druge premoženjske pravice daje sposobnost, da to pravico prenese, jo obremeni ali se ji odpove, kot tudi v okviru možnosti prosilca, da to premoženje na kakšen drugačen pravno poslovni način unovči in si zagotovi lastna sredstva za uveljavljanje pravice do sodnega varstva. Po določbah SPZ lahko solastnik razpolaga s svojo pravico brez soglasja drugih solastnikov. Lahko solastniški delež odsvoji, obremeni, kar pomeni, da solastniško razmerje na nepremičnini samo po sebi ne predstavlja ovire za prosto razpolaganje s tem premoženjem. Zato solastniškega deleža ni mogoče izključiti iz premoženja, ki se upošteva pri presoji izpolnjevanja finančnega kriterija za dodelitev BPP. Po presoji sodišča zato navedeni tožničini ugovori niso utemeljeni. Organ za BPP je po mnenju sodišča pravilno uporabil materialno pravo. Prav tako se je tudi v obrazložitvi izpodbijane odločbe opredelil do možnosti tožnice glede razpolaganja s predmetno nepremičnino. V danem primeru gre namreč za razlago prava, tako sodišče ni našlo zatrjevanih postopkovnih kršitev v predmetnem postopku.

14. Ker je v zadevi nesporen podatek o solastništvu predmetne nepremičnine in podatek o njeni vrednosti, ki ga tožnica niti ne izpodbija, je po presoji sodišča utemeljena odločitev organa za BPP, da tožničino premoženje presega premoženjski kriterij za dodelitev BPP, ki znaša 13.780,00 EUR. Ker ima tožnica premoženje, katerega vrednost presega 13.780,00 EUR, v skladu s prvim odstavkom 27. člena ZSVarPre v povezavi s šestim odstavkom 36. člena ZSVarPre-C tudi po presoji sodišča ni upravičena do dodelitve BPP. Ker tožnica že z vrednostjo predmetne nepremičnine v višini 17.691,63 EUR presega mejni znesek za dodelitev BPP, se organ za BPP po presoji sodišča pravilno ni spuščal v presojo višine drugega tožničinega premoženja in dohodkov ter je tako tožničin ugovor, da organ za BPP napačno ni ugotavljal njenih dohodkov, neutemeljen.

15. Na podlagi četrtega odstavka 10. člena Zakona o sodnih taksah (ZST-1) se taksa ne plačuje v postopkih odločanja o dodelitvi brezplačne pravne pomoči. 16. Ker je izpodbijana odločba po presoji sodišča pravilna in zakonita, sodišče pa v postopku pred njeno izdajo tudi ni našlo nepravilnosti, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti, je na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1, tožbo kot neutemeljeno zavrnilo. Posledično tudi ni sledilo tožničini zahtevi, da naj v zadevi meritorno odloči. 17. O stroškovnem zahtevku je sodišče odločilo na podlagi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, po katerem v primeru, kadar sodišče tožbo zavrne, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka.