Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

Sodba II Ips 783/2006

ECLI:SI:VSRS:2008:II.IPS.783.2006 Civilni oddelek

povrnitev nepremoženjske škode višina denarne odškodnine načelo individualizacije načelo objektivne pogojenosti višine odškodnine telesne bolečine strah duševne bolečine zaradi skaženosti duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti
Vrhovno sodišče
31. januar 2008
Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

Jedro

Presoja višine odškodnine za nepremoženjsko škodo.

Vzročna zveza med škodnim dogodkom in prekomernim povečanjem telesne teže glede na ugotovljene dejanske okoliščine je podana, saj je treba ločevati vzročno zvezo med dejanjem in škodnim dogodkom (prometno nesrečo) od vzročne zveze med škodnim dogodkom in konkretnim obsegom škode (zlom in povečanje telesne teže). Povzročitelj škode se ne more niti v celoti niti delno razbremeniti odgovornosti za škodo, tudi če je njen večji obseg pogojen z osebnim stanjem oškodovanca (pubertetni rastni zagon, zaradi katerega fantje dobijo neizmeren apetit). Dejstvo, da ni začel telovaditi, ko bi lahko, pa bi lahko vodilo le do morebitne deljene vzročnosti. Vendar navedeni zahtevek ni bil zavrnjen zaradi pomanjkanja vzročne zveze.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

Prvostopenjsko sodišče je med drugim odločilo, da je toženka iz naslova odškodnine za nepremoženjsko škodo dolžna plačati tožniku 1.600.000 SIT (6.676,68 EUR) z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 1.1.2002 do 7.4.2003 v višini predpisane obrestne mere, zmanjšane za temeljno obrestno mero, in od 8.4.2003 do plačila v višini predpisane obrestne mere. V presežku do višine vtoževanega zneska iz naslova nepremoženjske škode z zahtevanimi zakonskimi zamudnimi obrestmi je tožbeni zahtevek zavrnilo. Zavrnitveni del sodbe obsega tudi zavrnitev zahtevka za povrnitev nepremoženjske škode za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti.

Pritožbeno sodišče je v delu glede odločitve o povrnitvi nepremoženjske škode pritožbo toženke zavrnilo, pritožbi tožnika pa je delno ugodilo in zvišalo prisojeno odškodnino na 2.000.000 SIT (8.345,85 EUR) Šzvišalo je prisojeno odškodnino iz naslova telesnih bolečinĆ. V ostalem delu glede odločitve o povrnitvi nepremoženjske škode je tožnikovo pritožbo zavrnilo in v nespremenjenem izpodbijanem delu potrdilo sodbo prvostopenjskega sodišča. Proti tej sodbi je tožnik iz razlogov bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava vložil pravočasno revizijo. Predlaga, da ji revizijsko sodišče ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da se tožniku prisodi vsa zahtevana odškodnina. V reviziji povzema ugotovitve nižjih sodišč, ponekod od njih tudi odstopa (npr. da bo moral do konca življenja prestajati telesne bolečine zmerne intenzitete; da je pri tožniku prišlo do trajnega zmanjšanja življenjske aktivnosti; da je zelo prizadet tudi zaradi otekline na golenici; da se je tožnik zaradi kroničnega intermitentnega sindroma primoran izogibati vsem gibalnim aktivnostim, ki mu povzročajo telesne bolečine, in je zato moral opustiti različne športe ...) in meni, da jih sodišči nista v zadostni meri upoštevali pri odmeri odškodnine iz naslova nepremoženjske škode. Sodišči bi morali ob pravilni uporabi materialnega prava tožniku prisoditi vso zahtevano odškodnino iz naslova telesnih bolečin, strahu in duševnih bolečin zaradi skaženosti. Sodišči sta tudi napačno zavrnili zahtevek za povrnitev nepremoženjske škode iz naslova duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti. Meni, da je njegova prekomerna teža izključno posledica zadobljene poškodbe in da je podana vzročna zveza med poškodbami in prekomerno telesno težo. Zaradi prekomerne telesne teže je njegova življenjska aktivnost zmanjšana, zaradi česar zelo duševno trpi in bo trpel tudi v bodoče. Sodišče prve stopnje je storilo tudi bistveno kršitev določb pravdnega postopka, ko je napačno povzelo izvedensko mnenje prim. dr. A. D., iz katerega izhaja, da so v posledici obravnavane nezgode tožnikove življenjske aktivnosti bistveno zmanjšane, vsled česar tožnik zelo trpi.

Revizija je bila vročena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije in nasprotni stranki Š(375. člen Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99 in nasl. - ZPP)Ć, ki na revizijo ni odgovorila.

Revizija ni utemeljena.

V skladu s tretjim odstavkom 370. člena ZPP je revizijsko sodišče vezano na dejansko podlago, ki izhaja iz razlogov prvostopenjske in pritožbene sodbe. Revizijsko sodišče zato ni upoštevalo revizijskih navedb, ki presegajo oziroma odstopajo od ugotovitev iz izpodbijanih sodb (npr. da bo moral do konca življenja prestajati telesne bolečine zmerne intenzitete; da je pri tožniku prišlo do trajnega zmanjšanja življenjske aktivnosti; da je zelo prizadet tudi zaradi otekline na golenici; da se je tožnik zaradi kroničnega intermitentnega sindroma primoran izogibati vsem gibalnim aktivnostim, ki mu povzročajo telesne bolečine, in je zato moral opustiti različne športe ...).

Revizijsko sodišče najprej ugotavlja, da očitana bistvena kršitev določb pravdnega postopka, ki naj bi jo storilo prvostopenjsko sodišče, ni podana. T.i. protispisnost (... če je o odločilnih dejstvih nasprotje med tem, kar se navaja v razlogih sodbe o vsebini listin ali zapisnikov o izpovedbah v postopku, in med samimi temi listinami oziroma zapisniki - prim. 14. točko drugega odstavka 339. člena ZPP) je podana le, če gre za napako pri povzemanju vsebine listin ali zapisnikov, torej takrat, ko je sodišče listinam ali zapisnikom pripisalo drugačno vsebino od tiste, ki jo imajo v resnici. Ni pa te postopkovne kršitve, če sodišče vsebino teh dokumentov napačno dokazno tolmači (ji pripiše napačen dokazni pomen). V tem primeru gre (lahko) le za zmotno dokazno oceno, torej za zmotno ugotovitev dejanskega stanja, česar pa v reviziji ni mogoče uveljavljati (tretji odstavek 370. člena ZPP). Dejstva, na katera je oprlo svojo sodbo, je prvostopenjsko sodišče pravilno povzelo iz izvedenskega mnenja izvedenca prim. dr. A. D..

Okoliščine, ki se nanašajo na ugotavljanje duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti, predstavljajo ravno tako sestavine dejanskega stanja, v katero revizijsko sodišče ne sme posegati. Okoliščine zajemajo vse omejitve oškodovančevih življenjskih aktivnosti, ki nastanejo zato, ker po končanem zdravljenju zaradi posledic poškodb ne more opravljati vsega tistega, kar je počel pred poškodbo, ali pa to lahko opravlja, toda z večjimi napori kot prej. Nastanejo torej zaradi nezmožnosti ali zmanjšane zmožnosti funkcioniranja telesnih organov v celoti ali v delu telesa (objektivni elementi), kažejo pa se v duševnem stanju oškodovanca (subjektivni elementi). Odškodnina za navedeno škodo gre oškodovancu, pri katerem so bili ugotovljeni tako objektivni kot subjektivni elementi škode. Sodišči sta (na podlagi izvedenskega mnenja in ostalih izvedenih dokazov) ugotovili, da poškodbe tožnika, nastale zaradi obravnavane nesreče, dejansko niso pustile posledic. Vzrok zmanjšanja življenjske aktivnosti je prekomerna telesna teža, ki ni neposredna posledica poškodbe, čeprav je nastopila v času zdravljenja posledic le-te. To posledico, ki vsekakor ni v celoti povzročena z zmanjšano zmožnostjo gibanja (tožnik je opustil telesno aktivnost, ko to ni bilo več potrebno), je mogoče odpraviti. Posledica, da ima zaradi poškodbe občasne blažje bolečine, pa ne predstavlja trajnega zmanjšanja življenjske aktivnosti, temveč bodoče telesne bolečine.

Očitek zmotne uporabe materialnega prava glede na ugotovljene okoliščine ni podan, saj odškodnina ne gre oškodovancu, pri katerem niso ugotovljeni objektivni elementi obravnavane škode (trajno zmanjšanje življenjske aktivnosti). Nižji sodišči sta ugotovili, da je prekomerno telesno težo mogoče odpraviti, torej ne gre za trajno zmanjšanje življenjske aktivnosti. Pritožbeno sodišče je nenazadnje na peti strani pritožbene sodbe kot razlog za zavrnitev zahtevka za odškodnino iz naslova duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti, ki so posledica prekomerne telesne teže, dodatno izpostavilo tudi vprašanje t.i. sklepčnosti zahtevka. Tožnik med postopkom na prvi stopnji o tem ni postavil ustreznih trditev in je tožbeni zahtevek iz naslova duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti v tožbi utemeljeval s trditvami, da mu je kot trajna posledica poškodb ostala omejena gibljivost leve noge in zmanjšana moč ter nestabilnost v levi nogi. Nižji sodišči tako navedenega zahtevka nista zavrnili zaradi pomanjkanja vzročne zveze, kot v reviziji zmotno meni tožnik, temveč zato, ker življenjske aktivnosti niso trajno zmanjšane (in tudi zaradi pomanjkanja same trditvene podlage). Revizijsko sodišče ob tem dodaja, da je vzročna zveza med škodnim dogodkom in prekomernim povečanjem telesne teže glede na ugotovljene dejanske okoliščine podana, saj je treba ločevati vzročno zvezo med dejanjem in škodnim dogodkom (prometno nesrečo) od vzročne zveze med škodnim dogodkom in konkretnim obsegom škode (zlom in povečanje telesne teže). Povzročitelj škode se ne more niti v celoti niti delno razbremeniti odgovornosti za škodo, tudi če je njen večji obseg pogojen z osebnim stanjem oškodovanca (pubertetni rastni zagon, zaradi katerega fantje dobijo neizmeren apetit). Dejstvo, da ni začel telovaditi, ko bi lahko, pa bi lahko vodilo le do morebitne deljene vzročnosti. Vendar, kot je bilo že pojasnjeno, navedeni zahtevek ni bil zavrnjen zaradi pomanjkanja vzročne zveze. Tudi občasne blažje telesne bolečine v nogi (kronični intermitentni bolečinski sindrom) sta sodišči pravilno upoštevali pri prisoji odškodnine za telesne bolečine, saj gre za bodoče telesne bolečine, ki jih ni mogoče enačiti z duševnimi bolečinami zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti.

Po presoji revizijskega sodišča je pritožbeno sodišče z odmero denarne odškodnine za prestane in bodoče telesne bolečine v višini 1.300.000 SIT (5.424,80 EUR), za strah v višini 400.000 SIT (1.669,17 EUR) in za duševne bolečine zaradi skaženosti v višini 300.000 SIT (1.251,87 EUR) pravilno izpolnilo pravni standard pravične denarne odškodnine iz 200. in 203. člena Zakona o obligacijskih razmerjih (Uradni list SFRJ, št. 29/78 in nasl., v povezavi s 1060. členom Obligacijskega zakonika, Uradni list RS, št. 83/01 in nasl.). Temeljni načeli za odmero odškodnine za nepremoženjsko škodo sta po navedenih določbah načelo individualizacije višine odškodnine in načelo objektivne pogojenosti višine odškodnine. Prvo načelo zahteva upoštevanje stopnje (intenzivnosti) in trajanja bolečin in strahu glede na vse konkretne okoliščine, ki se odražajo pri posameznem oškodovancu. Drugo načelo zahteva, da se pri odmeri odškodnine gleda na pomen prizadete dobrine in namen odškodnine, pa tudi na to, da ne bi šla na roko težnjam, ki niso združljive z njeno naravo in družbenim namenom. Upošteva torej objektivne materialne možnosti družbe ter sodno prakso v podobnih primerih nepremoženjskih škod.

Podroben dejanski obseg vseh oblik tožnikove nepremoženjske škode je razviden iz razlogov na četrti do deveti strani prvostopenjske sodbe in na četrti do šesti strani pritožbene sodbe, zato revizijsko sodišče povzema le najpomembnejše dejanske ugotovitve, in sicer, da je tožnik utrpel kot kolesar, star 13 let in 8 mesecev, v prometni nesreči udarnine levega stegna in odprt zlom leve goleni I. stopnje (lažja oblika, pri kateri oster rob kosti komaj predre kožo). Zlom ni zapustil zmanjšane sposobnosti noge, pač pa le blažje občasne bolečine. Natančne in izčrpne ugotovitve sodišč o telesnih bolečinah in nevšečnostih med zdravljenjem, strahu in skaženosti tožnika, ki jih revizija po nepotrebnem ponavlja, ne dajejo podlage za zvišanje odškodnine. Pritožbeno sodišče je pri odmeri odškodnine v zadostni meri upoštevalo vse ugotovljene okoliščine in je tožniku prisodilo višjo odškodnino iz naslova telesnih bolečin kot prvostopenjsko sodišče, potrdilo pa je prisojeno odškodnino iz ostalih dveh naslovov. Revizijsko sodišče glede na konkretne okoliščine primera nima pomislekov o pravilnosti prisoje denarne odškodnine. Skupni prisojeni znesek 2.000.000 SIT (8.345,85 EUR) pomeni, upoštevaje razmere v času izdaje prvostopenjske sodbe, 12,9 takratnih povprečnih neto plač. Tako prisojena odškodnina je primerljiva z odškodninami za podobno škodo, hkrati pa upošteva vse individualne značilnosti tožnikove nepremoženjske škode. Tudi sami zneski odškodnin za posamezne oblike nepremoženjske škode pravilno odsevajo razmerja med manjšimi in večjimi škodami ter odškodninami zanje. Tako ne gre za zatrjevano zmotno uporabo materialnega prava in se revizija neutemeljeno zavzema za zvišanje prisojene odškodnine.

Ker je revizija neutemeljena, jo je sodišče zavrnilo (378. člen ZPP).

Javne informacije Slovenije, Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia