Jedro

Procesna predpostavka za sprožitev spora med telekomunikacijskim operaterjem in uporabnikom pred Agencijo za pošto in elektronske komunikacije je pravočasno vložen ugovor zoper odločitev ali ravnanje operaterja.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je Agencija za pošto in elektronske komunikacije (Agencija) zavrgla tožnikovo zahtevo z dne 17.12.2010 (pravilno 17.2.2010). Iz obrazložitve izhaja, da je tožnik pri Agenciji vložil predlog za rešitev spora z operaterjem A.A. d.o.o., v katerem navaja, da je predhodno vložil ugovor pri operaterju, kjer pa je zamudil reklamacijski rok. Agencija ugotavlja, da iz tega razloga operater v skladu s tretjim odstavkom 92. člena Zakona o elektronskih komunikacijah (v nadaljevanju ZEKom, Uradni list RS, št. 43/2004 s spremembami) o tožnikovem ugovoru ni odločal, posledično pa o tožnikovi vlogi ne more odločati niti Agencija.

Tožnik v tožbi navaja, da je imel po pogodbi sklenjeno naročniško razmerje za internet in televizijo, ob prihodu serviserja, ki mu je razložil, da se na tv vmesnik ne moreta priključiti dva televizorja, pa je priključitev televizorja zavrnil, kar je razvidno tudi iz zapisnika in je bil torej priključen samo modem. Ko je dobil položnico za plačilo računa, na kateri je bil tudi znesek za tv vmesnik, je poklical operaterja, svetovalec pa mu je po telefonu svetoval, da na posebno položnico prepiše znesek uporabljenega interneta, znesek za televizijo pa pusti. Na ta način je plačeval tudi druge položnice, sedaj pa je dobil sodno izterjavo za neplačevanje tv naročnine, česar pa ni uporabljal. Smiselno torej predlaga odpravo izpodbijane odločbe.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri izpodbijanem sklepu. Navaja, da je tožnik zamudil rok za ugovor, zato o zadevi ni mogoče odločati.

Odgovor na tožbo je vložila tudi družba A.A., d.o.o., ki nastopa v tem upravnem sporu kot prizadeta stranka v smislu tretje alinee 16. člena v zvezi s prvim odstavkom 19. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1, Uradni list RS, št. 105/2006 s spremembami).

Tožba ni utemeljena.

ZEKom uporabnikovo pravico do ugovora zoper odločitve ali ravnanje operaterja ureja v 92. členu. Vsak končni uporabnik ima pravico do ugovora zoper odločitev ali ravnanje operaterjev v zvezi z dostopom do storitev, njihovim izvajanjem ali zaračunavanjem na ustrezen organ ali telo, ki ga ustanovi operater (prvi odstavek 92. člena ZEKom). Ugovor mora končni uporabnik vložiti v 15 dneh od dneva, ko je izvedel za izpodbijano odločitev, oziroma v konkretnem primeru, ko je dobil račun (tretji odstavek 92. člena ZEKom). Če operater v 15 dneh po vložitvi ugovora temu ne ugodi, lahko končni uporabnik v petnajstih dneh po vročitvi odločitve vloži predlog za rešitev spora na agencijo (sedmi odstavek 92. člena ZEKom).

Agencija rešuje spore med subjekti na trgu elektronskih komunikacij v RS, tako medoperaterske spore, to je spore med fizičnimi in pravnimi osebami, ki zagotavljajo elektronska komunikacijska omrežja oziroma storitve, kot uporabniške spore, to je spore med fizičnimi in pravnimi osebami, ki zagotavljajo elektronska komunikacijska omrežja ter storitve, in uporabniki. Agencija rešuje te spore, če se nanašajo na pravice in obveznosti, ki jih določajo ta zakon, na njegovi podlagi izdani predpisi in splošni akti, kar pa ne posega v morebitno sodno pristojnost (prvi odstavek 129. člena ZEKom). V postopku reševanja sporov s strani agencije se uporabljajo določbe zakona, ki ureja splošni upravni postopek, kadar ni z ZEKom drugače določeno (četrti odstavek 129. člena ZEKom), če pa katerakoli stranka med postopkom reševanja spora pred agencijo o isti zadevi začne pravdo pred pristojnim sodiščem, se postopek reševanja spora pred agencijo ustavi (peti odstavek 129. člena ZEKom).

Pogoj za reševanje spora med operaterjem in uporabnikom pred Agencijo je po zgoraj obrazloženem, pravočasno vložen ugovor zoper račun. Glede na s strani tožnika neizpodbijano ugotovitev, da je bil ta ugovor vložen prepozno, je odločitev, da se predlog za reševanje spora pred Agencijo zavrže, pravilna. Izpodbijani akt je torej tudi po presoji sodišča pravilen in na zakonu utemeljen, zato je sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1. K zgoraj navedenemu pa sodišče še dodaja, da reševanje spora pred Agencijo, ne posega v morebitno sodno pristojnost (prvi odstavek 129. člena ZEKom).