Jedro

Če je bilo predhodno s sodbo že odločeno o predhodnem vprašanju, sodišče o tem vprašanju ne sme znova odločati, temveč mora prejšnjo sodbo vzeti za podlago svoje odločitve.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II. Dolžnica nosi sama svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugotovilo, da se je postopek, ki je bil prekinjen s sklepom z dne 24. 11. 2022 (pravilno 24. 11. 2021), nadaljeval dne 4. 12. 2021 (I. točka izreka). Začelo je postopek osebnega stečaja nad dolžnico A. A. (II. točka izreka), za upravitelja imenovalo B. B. (III. točka izreka) ter ugotovilo, v kakšni pravnoorganizacijski obliki opravlja naloge in pristojnosti upravitelja (IV. točka izreka).

2. Zoper navedeni sklep je vložila dolžnica pravočasno pritožbo. Uveljavljala je pritožbene razloge zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, zmotne uporabe materialnega prava ter bistvenih kršitev določb postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP ter 8. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Uveljavljala je tudi kršitev 14., 22., 33. in 67. člena Ustave ter pravice iz 1. člena Protokola št. 1 k EKČP. Pritožbenemu sodišču je predlagala, da pritožbi ugodi ter izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje. Podrejeno je predlagala, da se postopek prekine do odločitve Ustavnega sodišča o ustavni pritožbi v zadevi Up-415/22-3. Priglasila je pritožbene stroške.

3. Odgovor na pritožbo je vložil stečajni upravitelj. Pritožbenemu sodišču je predlagal, da pritožbo zavrne kot neutemeljeno.

4. Odgovor na pritožbo je vložil tudi upnik Banka C. d. d., ki je prav tako predlagal, da pritožbeno sodišče pritožbo dolžnice v celoti zavrne iz izpodbijani sklep potrdi.

5. Pritožba ni utemeljena.

6. Iz izpodbijanega sklepa izhaja, da je upnik Banka C. d. d. (prej D. d. d.) vložil predlog za začetek stečajnega postopka nad dolžnico. Dolžnica je ugovarjala, da je Pogodba o dolgoročnem kreditu št. 00 z dne 21. 10. 2005, ki je bila sklenjena med pravnim prednikom upnika, Banka E. d. d., kot kreditodajalcem in F. F. kot kreditojemalcem (nadalje: kreditna pogodba), ki je bila sklenjena v obliki neposredno izvršljivega notarskega zapisa in h kateri je pristopila kot solidarni porok in plačnik, nična. Sodišče prve stopnje s sklepom z dne 24. 11. 2022 na predlog dolžnice prekinilo predhodni postopek zaradi insolventnosti zaradi odločitve o predhodnem vprašanju, o katerem je hkrati odločalo tudi sodišče v pravdnem postopku pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani. Okrožno sodišče v Ljubljani je nato v zadevi II P 1831/2015 dne 15. 6. 2020 z delno sodbo razsodilo, da se zahtevek za ugotovitev ničnosti kreditne pogodbe zavrne, ta odločitev pa je postala pravnomočna v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani II Cp 463/2021 z dne 2. 7. 2021 (v preostalem delu je bil postopek pravnomočno ustavljen 4. 12. 2021). Predhodni stečajni postopek, ki je bil prekinjen do pravnomočne odločitve v zadevi II P 1831/2015, se je nato nadaljeval z dnem 4. 12. 2021. Kot nadalje izhaja iz izpodbijanega sklepa, je bilo v pravdnem postopku pravnomočno odločeno, da kreditna pogodba, ki je podlaga za nastanek obveznosti dolžnice do upnika, ni nična, stečajno sodišče pa je na to odločitev vezano. Sodišče prve stopnje je nadalje ugotovilo, da je dolg dolžnice iz naslova kreditne pogodbe do upnika, ki je predlagal začetek stečajnega postopka nad dolžnico, na dan 5. 12. 2019 znašal 97.258,19 EUR ter da dolžnica na leto prejme okrog 22.000,00 EUR plače. Sklenilo je, da je dolžnica, ki je potrošnica, trajneje nelikvidna, saj njena obveznost do upnika presega trikratnik njene plače (1. alineja 3. točke drugega odstavka 14. člena ZFPPIPP). Na podlagi navedenega je sklenilo, da je upnik procesno legitimiran za vložitev predloga ter da je dolžnica insolventna, zaradi česar je nad njo začelo stečajni postopek.

7. Iz vsebine pritožbe zoper izpodbijani sklep izhaja, da dolžnica v njej pojasnjuje svoje stališče glede zatrjevane ničnosti kreditne pogodbe, na podlagi katere upnik utemeljuje svojo zapadlo terjatev do dolžnice, s tem pa svojo aktivno procesno legitimacijo v predmetnem postopku. Dolžnica meni, da bi moralo sodišče, ki odloča o začetku stečajnega postopka nad njo, tudi samo opraviti preizkus ničnosti pravnega posla, ki predstavlja pravno podlago za uveljavljeno terjatev do dolžnice. Dolžnica v pritožbi navaja še, da je zoper delno sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani II P 1831/2015 z dne 15. 6. 2020 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani II Cp 463/2021 z dne 2. 6. 2021 vložila ustavno pritožbo z opr. št. Up-415/2022-3. 8. Temeljno pravilo v pravdnem postopku je, da sodba učinkuje med strankama (res iudicata faciti ius inter partes). Stranki postopka sta vezani na pravnomočno sodbo in morata pravnomočno odločitev sodišča neizpodbojno šteti za resnično in pravilno (pozitivni učinek materialne pravnomočnosti) in zato ne smeta začeti nove pravde o isti stvari (negativni učinek materialne pravnomočnosti).1

9. Sodno varstvo je lahko učinkovito le, če se s sodno odločbo ne odpravlja samo negotovost, ki je obstajala do njene izjave, temveč mora biti tudi trden temelj za bodoči razvoj pravnih razmerij. To trdnost oziroma avtoriteto daje sodni odločbo pravnomočnost. Pravno razmerje, na katero se sodna odločba nanaša, postane z njeno pravnomočnostjo „pravno utrjeno“, tako da se lahko prizadeti pravni subjekti na to zanesejo. Po 158. členu Ustave je mogoča pravna razmerja, urejena s pravnomočno odločbo, odpraviti, razveljaviti ali spremeniti le v primerih in po postopku, določenih z zakonom. S tem ko v razmerja, o katerih je bilo pravnomočno odločeno, praviloma ni dopustno posegati, se krepi zaupanje v pravni red, posameznikom pa se zagotavlja varstvo pridobljenih pravic. Pravnomočnost je tako eden od atributov pravne države (2. člen Ustave), saj služi zagotavljanju načela pravne varnosti. Prav zaradi tega je nujno, da postanejo pravnomočne tudi nepravilne sodbe.2

10. Vezanost na pravnomočno odločbo v pozitivnem smislu pride v poštev, kadar se pri odločanju o kakšnem drugem zahtevku, vprašanje, o katerem je že bilo pravnomočno odločeno, pojavi kot predhodno. Po 13. členu ZPP lahko sodišče v primeru, če je odločitev o zahtevku odvisna od tega, ali obstaja kakšna pravica ali pravno razmerje, samo reši to vprašanje, če o njem še ni bilo odločeno. Če pa je bilo predhodno s sodbo že odločeno o predhodnem vprašanju, sodišče o tem vprašanju ne sme znova odločati, temveč mora prejšnjo sodbo vzeti za podlago svoje odločitve.3

11. Po presoji pritožbenega sodišča je, ob upoštevanju navedenih pravnih stališč, pritožba dolžnice zoper izpodbijani sklep neutemeljena. Kot predhodno vprašanje se je v tem predhodnem stečajnem postopku zastavljalo vprašanje o obstoju terjatve upnice do dolžnice, saj je slednja ugovarjala, da je kreditna pogodba, iz katere izvira terjatev upnice zoper dolžnico, nična. Sodišče prve stopnje je zato s sklepom z dne 24. 11. 2021 postopek odločanja o predlogu za začetek stečajnega postopka prekinilo do rešitve pravdne zadeve II P 1831/2015 pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani, v katerem je dolžnica uveljavljala tožbeni zahtevek za ugotovitev ničnosti kreditne pogodbe. Sodišče prve stopnje je predhodni stečajni postopek zoper dolžnico nadaljevalo šele potem, ko je bil navedeni pravdni postopek pravnomočno končan. Zaradi navedenega je sodišče prve stopnje v obrazložitvi izpodbijanega sklepa pravilno ugotovilo, da je stečajno sodišče na predhodno odločitev pravdnega sodišča vezano, saj je bilo o predhodnem vprašanju že pravnomočno odločeno.4 Odločitev sodišča prve stopnje glede upničine aktivne procesne legitimacije za vložitev predloga za začetek stečajnega postopka je tako pravilna, pritožnica pa je s pritožbenimi navedbami glede kršitve temeljnih ustavnih procesnih jamstev in bistvenih kršitev določb postopka v tem postopku ne more uspešno izpodbiti.

12. Pritožnica v pritožbi sodišču prve stopnje neutemeljeno očita, da bi moralo zaradi nepoštenih pogodbenih pogojev samo po uradni dolžnosti opraviti preizkus ničnosti kreditne pogodbe, tako kot mu to nalaga peti odstavek 239. člena ZFPPIPP. Navedenemu stališču ni mogoče pritrditi, saj zaradi učinkov pravnomočnosti, sodišče v predhodnem stečajnem postopku ne more ponovno presojati trditev dolžnice glede zatrjevane ničnosti kreditne pogodbe. O zatrjevanih kršitvah ustavnih pravic bo zato lahko odločalo zgolj Ustavno sodišče pri obravnavanju ustavne pritožbe zoper navedeni odločbi.

13. Postopek v sedaj obravnavani zadevi se razlikuje od poteka postopka v zadevi, v kateri je sodišče EU odgovorilo na predhodno vprašanje Višjega sodišča v Mariboru pod opr. št. I Ip 183/2018 (zadeva Kuhar). Vprašanje, ki ga je višje sodišče postavilo sodišču EU se namreč nanaša na izvršilni postopek na podlagi notarskega zapisa. V navedeni zadevi je sodišče EU pojasnilo, da načelo učinkovitosti nasprotuje nacionalni zakonodaji, na podlagi katere nacionalno sodišče, ki odloča o predlogu za izvršbo na podlagi pogodbe o hipotekarnem kreditu, sklenjene med prodajalcem ali ponudnikom in potrošnikom v obliki neposredno izvršljivega notarskega zapisa, nima možnosti, da bodisi na predlog potrošnika bodisi po uradni dolžnosti samo presodi, ali pogodba ne vsebuje nepoštenih pogojev. Pojasnilo je tudi, da izvršilno sodišče iz tega razloga ne more odložiti izvršbe, tako da obstaja verjetnost, da bi bila izvršba nad s hipoteko obremenjeno nepremičnino končana pred razglasitvijo odločbe pravdnega sodišča, s katero bi bila ugotovljena ničnost nepoštenega pogodbenega pogoja. V konkretnem primeru je situacija drugačna, saj je sodišče prve stopnje odločanje v predhodnem stečajnem postopku prekinilo do pravnomočne odločitve v matičnem, pravdnem postopku.

14. Dolžnica pritožbenemu sodišču podrejeno predlaga, da postopek prekine do odločitve Ustavnega sodišča Republike Slovenije o ustavni pritožbi v zadevi Up-415/22-3. Navedenemu predlogu pritožbeno sodišče ne more slediti, saj za prekinitev postopka ni zakonske podlage. Sodišče lahko namreč odredi prekinitev postopka po 1. točki 206. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP samo v primeru, če sklene, da ne bo samo reševalo predhodnega vprašanja (13. člen ZPP). V tem primeru pa je bilo, kot je bilo navedeno, o predhodnem vprašanju že pravnomočno odločeno v pravdnem postopku. V takem primeru, če je bilo o predhodnem vprašanju na matičnem področju že odločeno z učinki pravnomočnosti, ni mogoče zahtevati prekinitve postopka, če je bilo proti pravnomočni odločbi o predhodnem vprašanju vloženo izredno pravno sredstvo.5

15. Prav tako ne pride v poštev prekinitev postopka na podlagi 156. člena Ustave ter 23. člena Zakona o ustavnem sodišču (ZUSts). Gre namreč za primer, ko sodišče, ki pri odločanju meni, da je zakon ali del zakona, ki bi ga moralo uporabiti, protiustaven, prekine postopek in z zahtevo začne postopek za oceno njegove ustavnosti (prvi odstavek 23. člena ZUSts). Tudi za tak primer v tej zadevi ne gre, saj je sodišče o obstoju terjatve upnice zoper dolžnico odločalo na podlagi smiselne uporabe 13. v zvezi s prvim in drugim odstavkom 319. člena ZPP ter v zvezi 121. členom ZFPPIPP. Navedene zakonske določbe pa, po presoji pritožbenega sodišča, niso protiustavne.

16. V zvezi z trditvami, da ima stečajni postopek ireverzibilne posledice za dolžnico je mogoče zgolj pojasniti, da lahko Ustavno sodišče v primeru, če je ustavna pritožba sprejeta, zadrži izvršitev posamičnega akta, ki se z ustavno pritožbo izpodbija, če bi z izvršitvijo lahko nastale težko popravljive škodljive posledice (58. člen ZUSts).

17. Uveljavljeni pritožbeni razlogi zato niso utemeljeni. Izpodbijani sklep je uspešno prestal tudi pritožbeni preizkus po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP in v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP). Pritožbeno sodišče je zato pritožbo zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

18.Dolžnica s pritožbo ni uspela, zato nosi sama svoje pritožbene stroške (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP in v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).Ta pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.

1 A. Galič, Pravdni postopek, Zakon s komentarjem, 3. knjiga, GV založba, Ljubljana 2009, str. 173, 174. 2 D. Wedam Lukič, Pravdni postopek, Zakon s komentarjem, 3. knjiga, GV založba, Ljubljana 2009, str. 146. 3 D. Wedam Lukič, Pravdni postopek, Zakon s komentarjem, 3. knjiga, GV Založba, Ljubljana 2009, str. 150, 151. 4 Kadar je odločba sodišča odvisna od predhodne rešitve vprašanja, ali obstaja kakšna pravica ali pravno razmerje (predhodno vprašanje), pa o njem še ni odločilo sodišče ali kak drug pristojen organ, lahko sodišče samo reši to vprašanje, če ni s posebnimi predpisi drugače določeno (prvi odstavek 13. člena ZPP). 5 V. Rijavec, Pravdni postopek, Zakon s komentarjem, 2. knjiga, GV Založba, letnik 2006, str. 307.