Jedro

Stranka lahko neposredno na podlagi ugotovitvene sodbe doseže vknjižbo prenehanja v zemljiški knjigi, kar pomeni, da ima takšna sodba učinek izvršljivosti.

Izrek

I. Pritožbi toženke se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje pod točko II. razveljavi in v tem delu tožba zavrže. II. Pritožba tožnice zoper odločitev o pravdnih stroških se zavrne.

III. Tožnica je dolžna povrniti toženki stroške pritožbe v znesku 259,43 EUR v roku 15 dni od prejema odločbe, v primeru zamude z zakonitimi zamudnimi obrestmi.

IV. Toženka sama trpi stroške odgovora na pritožbo.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je sodišče prve stopnje odločilo, da je tožena stranka A. A., EMŠO 000, dolžna v roku 15 dni od pravnomočnosti te sodbe izstaviti tožnici B. B., EMŠO 111, zemljiškoknjižno sposobno listino, na podlagi katere bo mogoče v zemljiški knjigi pri parc. št. 111/5 in 111/7 k. o. X predlagati izbris ustanovljene služnostne pravice z naslednjo vsebino: "V breme vsakokratnega lastnika služeče parc. št. 111/1 k. o. X, vknjižba stvarne služnosti hoje in vožnje z vsemi vozili po trasi in v obsegu, določenem v točki četrtič notarskega zapisa Pogodbe o ustanovitvi služnostne pravice SV 679/11 z dne 16. 6. 2011 v korist in za potrebe vsakokratnega lastnika gospodujoče parcele 111/3, 222/3, 333/7 in 444/2 k. o. X, kjer se ta služnostna pravica poočiti", ker bo sicer ta sodba nadomestila to listino, ter da vsaka stranka nosi svoje stroške postopka.

2. Tožena stranka se pritožuje zoper odločitev pod točko II. izreka, s katerim je sodišče prve stopnje toženki naložilo izstavitev zemljiškoknjižne listine in uveljavlja pritožbene razloge bistvene kršitve določb postopka in zmotne uporabe materialnega prava ter v pritožbi predlaga, da pritožbeno sodišče ugodi njeni pritožbi ter v izpodbijanem delu sodbo sodišča prve stopnje spremeni in zavrne tožbeni zahtevek, tožnici pa naloži plačilo pritožbenih stroškov.

V pritožbi toženka navaja, da se je že v odgovoru na tožbo upirala temu delu zahtevka, sklicujoč se na določbe 40. člena Zakona o zemljiški knjigi, po katerih se vknjižba dovoli na podlagi pravnomočne odločbe, s katero je sodišče ugotovilo obstoj, spremembo in prenehanje pravice, katere vknjižbo se predlaga in tožena stranka ne izkazuje pravnega interesa na zahtevek za izstavitev zemljiškoknjižne listine oziroma tak zahtevek ni potreben ter je nesklepčen.

3. Tožnica se pritožuje zoper odločitev o pravdnih stroških. V pritožbi navaja, da je v celoti uspela z zahtevkom. Toženka je pripoznala tožbeni zahtevek v teku postopka in je tožnica upravičena do povračila stroškov.

4. Toženka je odgovorila na pritožbo tožnice in predlagala, da pritožbeno sodišče zavrne pritožbo in potrdi odločitev o stroških.

5. Pritožba toženke je utemeljena, pritožba tožnice pa neutemeljena.

O pritožbi toženke:

6. Sodba sodišča prve stopnje je pravnomočna v točki I izreka glede prenehanja služnosti, saj je toženka v tem delu pripoznala tožbeni zahtevek. Tožena stranka ves čas postopka nasprotuje tožbenemu zahtevku za izstavitev zemljiškoknjižne listine, ki mu je sodišče prve stopnje ugodilo brez pravne podlage in obrazložitve. Zakon o zemljiški knjigi (v nadaljevanju: ZZK-1) namreč v 3. točki prvega odstavka 40. člena določa, da se vknjižba pravic dovoli na podlagi pravnomočne sodne odločbe, s katero je sodišče ugotovilo obstoj, spremembo oziroma prenehanje pravic, katere vknjižba se predlaga. To pomeni, da lahko stranka neposredno na podlagi take ugotovitvene sodbe doseže vknjižbo prenehanja v zemljiški knjigi, kar pomeni, da ima takšna sodba učinek izvršljivosti (glej odločbo Vrhovnega sodišča RS II Ips 321/2010). Ob povedanem tožnica v takem primeru nima pravnega interesa za vložitev dajatvenega dela zahtevka in je bilo v posledici tega v izpodbijanem delu sodbo sodišča prve stopnje razveljaviti in tožbo zavreči (354. člen ZPP).

O pritožbi tožnice:

7. Ob ugotovitvi sodišča prve stopnje, da je toženka pripoznala tožbeni zahtevek pod točko I. takoj, ko je bil pravilno postavljen (tožnica je prvotno postavila neutemeljen zahtevek), je sodišče prve stopnje glede na to, da toženka ne izpodbija odločitev o stroških (točka III. izreka), pravilno odločilo, da vsaka stranka trpi svoje stroške, saj bi bila do povrnitve stroškov upravičena glede na pripoznavo toženka in ne tožnica.

8. Glede na navedeno je bilo pritožbo tožnice zoper odločitev o pravdnih stroških zavrniti in potrditi odločitev o pravdnih stroških (353. člen v zvezi s 165. členom ZPP).

9. Toženka je uspela s pritožbo in tožnica ji je dolžna povrniti stroške pritožbe, odmerjene v skladu z veljavno Odvetniško tarifo in ZST na 259,43 EUR. Toženka z odgovorom na pritožbo v ničemer ni prispevala k razjasnitvi svari in mora v posledici tega sama trpeti stroške, ki so ji nastali v zvezi s tem, saj se ti ne morejo opredeliti kot za pravdo potrebni stroški. Tak izrek o stroških temelji na določbi 165. člena v zvezi s 154. in 155/2 členom ZPP.