Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Obsojenčevo korektno obnašanje med prestajanjem kazni in delo v zavodski kuhinji nista okoliščini, ki bi ju bilo mogoče upoštevati v okviru izredne omilitve kazni, pač pa se upoštevata pri presoji, ali naj se obsojenca pogojno odpusti.
I. Zahteva za izredno omilitev kazni se zavrne.
II. Obsojenca se oprosti plačila sodne takse.
1. Okrajno sodišče v Krškem je s sodbo K 38/2005 z dne 7.6.2005 obsojenega S.P. spoznalo za krivega storitve kaznivega dejanja nasilništva po prvem odstavku 299. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ) in mu izreklo pogojno obsodbo, v kateri mu je določilo kazen osem mesecev zapora, nakar mu je upoštevaje kazen petih mesecev zapora, določeno v pogojni obsodbi, izrečeni s pravnomočno sodbo istega sodišča K 77/2004 z dne 14.12.2004, določilo enotno kazen eno leto zapora in preizkusno dobo treh let. Sodišče je obsojencu izreklo tudi varnostni ukrep obveznega zdravljenja alkoholikov. Obsojenec se na vabila Psihiatrične bolnišnice V., Oddelek za zdravljenje odvisnosti, ni odzival, zato je Okrajno sodišče v Krškem s sodbo Kr 14/2006 z dne 28.12.2007 navedeno pogojno obsodbo preklicalo in obsojencu izreklo kazen eno leto zapora. Višje sodišče v Ljubljani je s sodbo I Kp 450/2008 z dne 5.6.2008 pritožbo obsojenca zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.
2. Zahtevo za izredno omilitev kazni z dne 13.3.2009 vlaga obsojenec. V zahtevi navaja, da je v zaporih na P., kjer dela kot kuhar, deležen diskriminacije ter psihičnega in fizičnega nasilja, zavodski pedagog pa mu noče prisluhniti. Poudarja, da bi želel popraviti hude napake, ki jih je naredil v preteklosti, da ga je prestana kazen izučila, da ne bo nikoli več ravnal nasilno in dodaja, da bi se na prostosti rad zaposlil, navezal stike s sinom M. in njegovo mamo, se glede svojih težav pogovoril z usposobljenimi organi in gradil na samozavesti, samospoštovanju in osebni urejenosti.
3. Gradivo, zbrano v predhodnem postopku (četrti odstavek 419. člena Zakona o kazenskem postopku – v nadaljevanju ZKP) in predlog vrhovnega državnega tožilca (peti odstavek 419. člena ZKP) sta bila vročena obsojencu, ki se o njem ni izjavil. 4. Po določbi 417. člena ZKP je omilitev pravnomočne izrečene kazni dovoljena, če se po pravnomočnosti sodbe pokažejo okoliščine, ki jih ni bilo, ko se je sodba izrekala, ali so bile, pa sodišče zanje ni vedelo, ki pa bi očitno pripeljale do milejše obsodbe.
5. Glede uvodoma izpostavljenega psihičnega in fizičnega nasilja, kateremu naj bi bil obsojenec izpostavljen v zaporih na P., Vrhovno sodišče ugotavlja, da je iz Poročila Zavoda za prestajanje kazni zapora L. z dne 7.4.2009 razvidno, da je bil obsojenec zaradi ogroženosti s strani soobsojencev že premeščen v Zavod za prestajanje kazni zapora L., Oddelek zavoda N.m., pa tudi sicer navedena okoliščina na izredno omilitev kazni nima vpliva.
6. Obsojenčevo korektno obnašanje med prestajanjem kazni in delo v zavodski kuhinji nista okoliščini, ki bi ju bilo mogoče upoštevati v okviru tega izrednega pravnega sredstva, pač pa se upoštevata pri presoji, ali naj se obsojenca pogojno odpusti (109. člen KZ). Dejstvo, da si želi obsojenec na prostosti najti zaposlitev, vzpostaviti stike s sinom in njegovo mamo, rešiti svoje težave s pomočjo usposobljenih organov in ne z nasiljem, graditi na samozavesti in spoštovanju, kot tudi obžalovanje storjenih dejanj, ki je eden od namenov kazenske obsodbe, so okoliščine, ki kažejo na možnost, da si bo obsojenec na prostosti uredil življenje, niso pa takšne narave, da bi očitno pripeljale do milejše obsodbe, če bi sodišče zanje vedelo, zato ne upravičujejo izredne omilitve kazni.
7. Ob ugotovitvi, da v obravnavani zadevi zakonski pogoji za izredno omilitev kazni niso izpolnjeni, je Vrhovno sodišče zahtevo obsojenega S.P. iz zgoraj navedenih razlogov v skladu s šestim odstavkom 419. člena ZKP zavrnilo.
8. Ob upoštevanju njegovih premoženjskih razmer je sodišče obsojenca v skladu s četrtim odstavkom 95. člena v zvezi s členom 98.a ZKP oprostilo plačila stroškov, nastalih v postopku s tem izrednim pravnim sredstvom.