Jedro

V skladu z določbami 133. člena ZPP se državnim organom, pravnim osebam in podjetnikom posameznikom vroča tako, da se pismo izroči osebi, ki je pooblaščena za sprejem ali delavcu, ki je v pisarni ali poslovnem prostoru ali na sedežu. Osebne vročitve ne predstavlja le vročitev pošiljke direktorju tožene stranke osebno oziroma prokuristu. Podpisana vročilnica je javna listina, ki ustvarja izpodbojno domnevo, da je naslovnik prejel sodno pisanje takrat, ko je to navedeno na vročilnici. Tožena stranka ni zatrjevala niti dokazala, da bi vročitev izpodbijala. Ker je bila vročitev opravljena po pravilih o osebni vročitvi, se šteje, da tožena stranka na tožbo ni odgovorila, zato je izpolnjen temeljni pogoj za izdajo zamudne sodbe.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano zamudno sodbo odločilo, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki plačati neizplačane dnevnice za mesec avgust 2012 v znesku 1.234,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 18. 8. 2012 do plačila, ter da je tožena stranka dolžna tožeči stranki povrniti pravdne stroške v znesku 131,64 EUR v roku 15 dni, po izteku roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Zoper navedeno zamudno sodbo se pritožuje tožena stranka po 1. in 3. točki 1. odstavka 338. člena ZPP in v pritožbi navaja, da je sodišče zagrešilo bistveno kršitev določb postopka po 8. točki 2. odstavka 339. člena ZPP v posledici katere je potrebno sodbo razveljaviti in vrniti zadevo v ponovno obravnavanje v fazo odgovora na tožbo. Sodišče prve stopnje je namreč napačno štelo, da je tožena stranka prejela tožbo v odgovor dne 4. 3. 2012. Iz povratnice v sodnem spisu je razvidno, da tožba ni bila vročena družbi A. d.o.o. in da pri zapisu datuma ni razviden datum 4. 3. 2013. Pod rubriko „prejel navedeno pismo“ se namreč ne nahaja podpis direktorice družbe B.B. in tudi ne podpis prokurista družbe C.C., prav tako pa prejem ni označen s štampiljko družbe. Na podpisu prejemnika je toženi stranki neznan podpis in ji ni znano, kdo je to pisanje dvignil. Toženi stranki je bilo s tem, ko ji ni bila vročena tožba, onemogočeno obravnavanje pred sodiščem zaradi nezakonitega postopanja sodišča, zato tožena stranka predlaga razveljavitev sodbe in da se zadeva vrne v fazo odgovora na tožbo.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijano sodbo v mejah uveljavljanih pritožbenih razlogov bistvenih kršitev določb postopka, pri čemer je na podlagi 2. odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in nasl.) po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka, navedene v citirani določbi in na pravilno uporabo materialnega prava.

Neutemeljen je pritožbeni očitek tožene stranke, da izpodbijana zamudna sodba nezakonita zato, ker toženi stranki tožba ni bila pravilno vročena v odgovor. V skladu s 3. odstavkom 139. člena ZPP se subjektu vpisa v sodni register, samostojnemu podjetniku posamezniku ali pravni osebi, ki se vpisuje v register, vroča pošiljka na naslovu, ki je vpisan v register. Sodišče prve stopnje je toženi stranki tožbo vročilo na naslov A. d.o.o., D. ulica ..., E.. Naslov je tožeča stranka navedla v tožbi in na ta naslov je sodišče prve stopnje vročalo tožnikovo tožbo skupaj s pozivom, da naj tožena stranka poda odgovor na tožbo v roku 30 dni od njene vročitve in jo opozorilo na posledice, če tega ne bo storila. Iz vročilnice predložene v spisu je razvidno, da je pooblaščena oseba tožene stranke dne 4. 3. 2013 sprejela tožbo s pozivom, da odgovori na tožbo v roku 30 dni. Podpisana vročilnica je javna listina, ki ustvarja izpodbojno domnevo, da je naslovnik prejel sodno pisanje takrat, kot je to navedeno na vročilnici. Sodišče prve stopnje pa je na isti naslov tožene stranke poslalo tudi zamudno sodbo z dne 22. 4. 2013, ki jo je tožena stranka tudi prejela.

Neutemeljen je pritožbeni očitek tožene stranke, da vročitev tožbe v odgovor ni podpisala direktorica družbe B.B. in tudi ne prokurist družbe C.C. ter na vročilnici tudi ni štampiljke družbe.

V skladu z določbami 133. člena ZPP se državnim organom, pravnim osebam in podjetnikom posameznikom vroča tako, da se pismo izroči osebi, ki je pooblaščena za sprejem ali delavcu, ki je v pisarni ali poslovnem prostoru ali na sedežu. Tožena stranka napačno tolmači, da predstavlja osebno vročitev le vročitev pošiljke direktorju tožene stranke osebno oziroma prokuristu in da mora tožena stranka vročitev potrditi s štampiljko podjetja. Tožena stranka namreč tudi ob vročitvi zamudne sodbe na vročilnico ni odtisnila svoje štampiljke.

Kot je pritožbeno sodišče že obrazložilo, predstavlja podpisana vročilnica javno listino, ki ustvarja izpodbojno domnevo, da je naslovnik prejel sodno pisanje takrat, ko je to navedeno na vročilnici. Tožena stranka pa ni zatrjevala niti dokazala, da bi vročitev izpodbijala. Ker je bila vročitev opravljena po pravilih o osebni vročitvi, se šteje, da tožena stranka na tožbo ni odgovorila v roku in je zato sodišče prve stopnje ob ugotovitvi, da so izpolnjeni vsi pogoji za izdajo zamudne sodbe, v skladu s 1. odstavkom 318. člena ZPP pravilno izdalo navedeno zamudno sodbo.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da s pritožbo uveljavljani razlogi niso podani, prav tako ne razlogi, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, zato je na podlagi 353. člena ZPP pritožbo tožene stranke zavrnilo in potrdilo izpodbijano zamudno sodbo sodišča prve stopnje.