Jedro

Stališče toženke, da ni dolžna vzpostaviti na vrnjenem zemljišču ustrezno stanje, ker o tem ni bilo pogodbenega dogovora, ni pravilno. Če je bil pogodbeni namen pravdnih strank, ki se je izjalovil, v prenosu lastninske pravice, je jasno, da nista določali pravil vračanja. Ta ureja zakon, in sicer OZ v 2. odseku 3. oddelka (členi 191 in nadaljnji), in pri vračanju nepremičnin pa SPZ v določilih 95. in 96. člena.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je razsodilo, da je tožena stranka dolžna vzpostaviti prvotno stanje na severovzhodnem delu v približni izmeri 2000 m2 parc. št. 817, k. o. X tako, da odstrani stebre, betonske temelje, mrežo in nasip in zemljišče nazaj humuzira. Odločilo je še, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki povrniti pravdne stroške v znesku 3.898,37 EUR.

2. Tožena stranka je proti takšni odločitvi vložila pravočasno pritožbo, s katero uveljavlja vse zakonsko opredeljene pritožbene razloge. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijano sodbo spremeni tako, da zavrže oziroma zavrne kot neutemeljen tožbeni zahtevek tožeče stranke, podredno pa, da sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. V pritožbi navaja, da se pogodbeni stranki z dogovorom o pravici do uporabe z dne 20. 10. 1998 nista dogovorili, da mora tožena stranka po prenehanju uporabe predmet uporabe vrniti v prvotno stanje. Sodišče tudi ni navedlo nobenih pravnih podlag in okoliščin, iz katerih bi izhajalo, da je tožena stranka po preklicu prekarija dolžna vzpostaviti prvotno stanje. Sodišče prve stopnje ni ugotavljalo, kdaj so bila dela izvedena, zato ni mogoče trditi, da je bilo ravnanje tožene stranke protipravno. V tem delu sodba nima ugotovljenih odločilnih dejstev. Dela so bila namreč opravljena pred sprejemom dopisa in pred vložitvijo tožbe, ko je še veljal dogovor z dne 20. 10. 1998 in je tožena stranka ravnala povsem zakonito in v okviru dogovora. Tako sodišče prve stopnje po eni strani ugotavlja, da je imela tožena stranka podlago za postavitev stebrov in mreže ter nasip zemlje, po drugi strani pa ugotavlja, da je ravnala protizakonito, saj nima več pravice postavljati naprav za golf igrišče. Sodišče torej glede dejstva postavitve naprav pred ali po preklicu nima nobenih ugotovitev, pri tem pa na navedeno okoliščino navezuje ugotovitev protipravnosti. Tožena stranka po prejemu dopisa oziroma po vložitvi tožbe ni izvedla nobenih del, zato ni ravnala protipravno. Očitek o obstoju protipravnosti ravnanja tožene stranke je zato neutemeljen. Sodišče je napačno uporabilo materialnopravni predpis oziroma pogodbo (dogovor z dne 20. 10. 1998). Izrek izpodbijane sodbe pa tudi ni zadosti jasno opredeljen in določen, zato posledično ni mogoča izvršba. Če tožeča stranka zahteva vzpostavitev prvotnega stanja, to pomeni, da mora zahtevek vsebovati navedbo prvotnega stanja, kot tudi dejanja, ki morajo biti izvršena za njegovo vzpostavitev, pri tem pa tako določno opisana, da v postopku izvršbe ne bo nobenega dvoma, kaj je predmet in obseg izvršbe. Iz izreka izpodbijane sodbe ni razvidno, kakšno naj bo prvotno stanje, ki ga je tožena stranka dolžna vzpostaviti. Prav tako ni razvidno, kateri so tisti stebri, ki jih je treba odstraniti. Posplošeno je tudi zapisano, da mora tožena stranka odstraniti nasip, pri tem pa obseg nasipa ni določno zapisan. Tožena stranka tako subjektivno in objektivno sploh ne more izpolniti naložene obveznosti. Na pomanjkljivost zahtevka tožeče stranke je toženka opozorila na obravnavi 11. 5. 2015. Kljub opozorilu, da je zahtevek nesklepčen, pa tožnica slednjega ni substancirala na način, da bi postal jasen in določen oziroma izvršljiv. Po mnenju tožene stranke je zato treba zahtevek zavreči oziroma zavrniti, podredno pa vsaj vrniti zadevo sodišču prve stopnje v ponovno odločanje, kjer se bo izčistilo vprašanje trenutka oprave del oziroma eventualno zahtevati dopolnitev zahtevka glede tega, na katere predmete se zahtevek nanaša in kolikšen je obseg zahtevanih del. 3. Pritožba je utemeljena.

4. Iz dejanske ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da sta pravna prednika tožeče stranke 1. 10. 1998 s toženo stranko sklenila predpogodbo, s katero sta se ji zavezala prodati severovzhodni del parcele 817 k. o. X v izmeri 2000 m2 za kupnino 10.000,00 DEM. V pogodbi sta navedla, da se prodajalec obvezuje, da bo po navodilih kupca pristopil k uradni objavi prodaje v skladu z Zakonom o kmetijskih zemljiščih, če kupec v šestih mesecih od podpisa pogodbe ne bo zagotovil dokumentacija za drugačen način prenosa lastništva. Hkrati so pogodbene stranke soglašale, da kupec lahko takoj pristopi k urejanju in čiščenju terena. Pravna prednika tožeče stranke (A A. in B. A.) sta se torej strinjala, da tožena stranka že pred sklenitvijo kupoprodajne pogodbe uporabi sporni del nepremičnine 817/0 k. o. X. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da sta 20.10.1998 s toženko sklenila dogovor, da lahko na pogodbeno določenem delu zemljišča opravi potrebna čiščenja (izsek grmičevja ipd.) in postavitev zaščitne mreže za odbite golf žogice. Toženkina posest na obravnavanem delu zemljišča je torej temeljila na posestnem posredovalnem razmerju s tožnico oziroma njenimi pravnimi predniki oziroma dogovoru o uporabi, ki je bil sklenjen kot izvedbeno dejanje izpolnitve predpogodbe.

5. Do sklenitve omenjene kupoprodajne pogodbe pa nikoli ni prišlo, niti nobena od strank predpogodbe ni zahtevala njene sklenitve. S tem, ko se je izjalovil namen pogodbenikov za sklenitev kupoprodajne pogodbe, je nastopila obveznost tožene stranke na vrnitev zemljišča tožeči stranki (tretji odstavek 190. člena Obligacijskega zakonika, OZ). Ta je bila tudi predmet tožničinega tožbenega zahtevka. Prvostopenjsko sodišče je s sodbo P 101/2012 v zvezi z odločbo Višjega sodišča v Ljubljani II Cp 2867/2014 pravnomočno razsodilo, da je tožena stranka dolžna tožnici izročiti v posest severovzhodni del zemljišča v približni izmeri 2000 m2 parc. št 817/0 k. o. X. 6. Pritožbeno sodišče je v delu svoje odločbe II Cp 2867/2014 z dne 25.2.2015, ki se nanaša na razveljavitev prvostopenjske sodbe, navedlo, da je dejansko stanje ostalo nepopolno ugotovljeno, ker prvostopenjsko sodišče zaradi napačne uporabe materialnega prava ni ugotavljalo obsega vzpostavitve prvotnega dejanskega stanja (zadnja dva stavka 12. točke obrazložitve). V ponovljenem postopku sodišče prve stopnje navedene nepopolnosti ni odpravilo.

7. Pritrditi je treba tudi pritožbenemu očitku, da izrek izpodbijane sodbe ni jasno in konkretno opredeljen. Nekonkretiziran ne bi mogel predstavljati ustreznega izvršilnega naslova, saj ni jasno, kakšna oziroma katera je obveznost, ki jo je treba izvršiti (koliko stebrov in betonskih temeljev odstraniti, kolikšen nasip materiala, …). Nujen pogoj, da je izrek sodbe lahko konkretiziran, je, da je konkretiziran tožbeni zahtevek. Pri tem gre za vprašanje njegove popolnosti in ne nesklepčnosti tožbe, kot v pritožbi napačno meni toženka. V obravnavanem primeru je sodišče odločilo o tožbenem zahtevku, ki ni opredeljen oziroma določen (prvi odstavek 310. člena v zvezi z prvim odstavkom 180. člena Zakona o pravdnem postopku, ZPP), kar predstavlja bistveno kršitev določb postopka. Izpodbijano sodbo je bilo zato treba razveljaviti že iz navedenih razlogov.

8. V ponovljenem postopku bo moralo prvostopenjsko sodišče najprej postopati po 108. členu ZPP in pozvati tožnico, na dopolnitev nepopolne tožbe oziroma na postavitev določnega tožbenega zahtevka. V primeru ustrezne poprave oziroma dopolnitve tožbe bo moralo odločiti o obsegu vzpostavitve prejšnjega stanja.

9. Glede na pritožbene trditve ostaja sporno, ali je tožena stranka sploh dolžna vzpostaviti na vrnjenem zemljišču ustrezno stanje (odstranitev stebrov, betonskih temeljev, mreže in nasipa, ter humuziranje zemljišča). Stališče toženke, da ne, ker o tem ni bilo pogodbenega dogovora, ni pravilno. Če je bil pogodbeni namen pravdnih strank, ki se je izjalovil, v prenosu lastninske pravice, je jasno, da nista določali pravil vračanja. Ta ureja zakon, in sicer OZ v 2. odseku 3. oddelka (členi 191 in nadaljnji), pri vračanju nepremičnin pa Stvarnopravni zakonik (SPZ) v določilih 95. in 96. člena. Skupna značilnost enih in drugih pravil je, da postavljajo v boljši položaj poštenega oziroma dobrovernega posestnika kot nepoštenega oziroma nedobrovernega. Tako pošteni oziroma dobroverni posestnik ne odgovarja niti za poslabšanje ali celo uničenje stvari (drugi odstavek 95. člena SPZ) Od nepoštenega oziroma nedobrovernega posestnika pa lahko lastnik zahteva, da mu nepremičnino vrne v stanju, v katerem se je nahajala, ko jo je začel nepošteno oziroma nedobroverno posedovati. To izhaja iz določb 96. člena in (po nasprotnem razlogovanju) drugega odstavka 95. člena SPZ).(1) Če je bil posestnik sprva pošten oziroma dobroveren, pa je potem postal nedobroveren, se za vsako od obdobij drugače presoja lastnikov vrnitveni zahtevek.

10. Glede na ugotovitev prvostopenjskega sodišča, da je bil s toženko sklenjen dogovor, da lahko na pogodbeno določenem delu zemljišča opravi potrebna čiščenja (izsek grmičevja ipd) in postavitev zaščitne mreže za odbite golf žogice, je bila toženka sprva poštena posestnica obravnavanega dela zemljišča.(2) Najkasneje od poteka roka za sklenitev glavne (kupoprodajne) pogodbe je toženka nepoštena oziroma nedobroverna lastniška posestnica. Obseg vrnitve oziroma vzpostavitve prvotnega stanja je torej odvisna od stanja nepremičnine, v katerem se je nahajala, ko jo je toženka začela nepošteno oziroma nedobroverno posedovati.

11. Na podlagi določb prvega odstavka 354. in 355. člena ZPP je bilo treba razveljaviti izpodbijano sodbo in zadevo vrniti sodišču prve stopnje v novo sojenje. Razveljavitev odločbe o glavni stvari je pogojevala tudi razveljavitev stroškovne odločitve. Iz razlogov tega sklepa je razvidno, kakšno bo moralo biti nadaljnje postopanje prvostopenjskega sodišča. Op. št. (1): Tudi po 99. členu SPZ mora tretji, ki je protipravno omejil lastnikovo pravico, restituirati prejšnje stanje.

Op. št. (2): Tožnica je v pravdi navajala, da toženka v dogovoru ni imela podlage za postavitev 16m železnih stebrov, betonskih temeljev, nasutje zemlje in dvig terena oziroma njegove celotne rekonstrukcije in da se je temu po opravi teh del v februarju 2011 uprla.