30. 5. 2002

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude Olge Skender iz Ljubljane na seji dne 30. maja 2002

sklenilo:

Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti 1. člena ter drugega in sedmega odstavka 2. člena Zakona o žrtvah vojnega nasilja (Uradni list RS, št. 63/95, 8/96, 44/96, 70/97, 43/99, 28/2000 in 64/01) se zavrne.

OBRAZLOŽITEV

1.Iz pobudničinih navedb je mogoče razbrati, da ji za čas, ki ga je med vojno prebila v taboriščih na Rabu in v Gonarsu, ni bil priznan status žrtve po Zakonu o žrtvah vojnega nasilja (v nadaljevanju ZZVN), ker v tistem času ni bila v Sloveniji. V njej ob začetku omenjenega nasilja (taborišče v Gonarsu) ni imela stalnega bivališča in se nato do 31. 12. 1945 v njej tudi ni naselila.

2.Pobudnica meni, da so okoliščine stalnega bivališča ob začetku nasilja in kraja vrnitve po njegovem prenehanju osebne okoliščine, ki zaradi prvega odstavka 14. člena Ustave ne bi smele vplivati na pravice iz ZZVN in da je to tudi v nasprotju s 50. členom Ustave, pač z določbo v njegovem tretjem odstavku, da je žrtvam vojnega nasilja zagotovljeno posebno varstvo z zakonom. Trdi tudi, da izpodbijana ureditev ne ustreza načelom Evropske Unije in da nemški in avstrijski zakon o povračilu vojnih odškodnin takih razlikovanj ne vsebujeta.

3.Pobudnica torej smiselno predlaga, naj Ustavno sodišče ugotovi neskladje izpodbijanih določb v omenjenih pogledih in naroči zakonodajalcu, da neustavnost odpravi.

4.Ob vseh pobudah za presojo ustavnosti določb ZZVN, katerih težnja je, da bi zakonodajalec še več kategorijam tistih, ki so trpeli med vojno, priznal status žrtve, da bi posameznim kategorijam teh žrtev priznaval več pravic, da bi jim spregledal posamezne okoliščine, da bi jim upravičenja žrtev priznaval za dlje nazaj in podobno, opozarja Ustavno sodišče, da gre za ureditev, ki jo je Ustava sicer predvidela, a je njene vsebine in vsebinske meje prepustila zakonodajalcu. Zato je polje njegovega prostega odločanja široko, ustavosodna presoja pa mora biti zelo zadržana. Podrobneje so ta stališča obrazložena zlasti v sklepu št. U-I-327/96 z dne 6. 5. 1999 (Uradni list RS, št. 51/99 in OdlUS IX, 19) in se na te obrazložitve, zlasti v točkah 11 do 17, Ustavno sodišče tudi tokrat sklicuje, da ne bo nepotrebnega ponavljanja.

5.Težnja, da bi bili med žrtve po ZZVN vključeni tudi tisti sedanji državljani Republike Slovenije, ki so to postali šele kadarkoli pozneje in v času druge svetovne vojne niso bili vezani na ozemlje Slovenije, tako da tudi nasilna dejanja ali prisilni ukrepi, katerim so bili izpostavljeni, niso bila v zvezi z okupacijo Slovenije, je razumljiva, legitimna in kot sugestija zakonodajalcu vredna pozornosti.

6.Ni pa mogoče pritrditi pobudnici, da tako pravno ureditev obravnavanega vprašanja zahteva Ustava in da je ta kršena, ker zakonodajalec ni zajel med žrtve vojnega nasilja tudi takih primerov, za kakršnega se izkaže pobudničin. Zatrjevanega neskladja s 14. členom Ustave ni že zato, ker upravičenja do statusa žrtve po ZZVN ali iz tega statusa izvirajočih pravic ni mogoče šteti za človekovo pravico ali temeljno svoboščino, za kakršne gre v prvem odstavku tega člena. Enakost pred zakonom pa je v obravnavanem primeru zagotovljena s tem, da ZZVN komurkoli, ki konstitutivne okoliščine izpolnjuje, enako priznava, slehernemu, ki jih ne izpolnjuje, pa enako odreka uzakonjena upravičenja.

7.Pravil mednarodnega prava, ki bi urejala vprašanja posebnega socialnega varstva žrtev vojnega nasilja in bi še mimo načel Ustave obvezovala Slovenijo, ni. Na pravo Evropske Unije se že zato ni mogoče sklicevati, ker Slovenija ni članica te unije.

Kako so morda podobna vprašanja urejena v zakonodaji drugih držav, za presojo o ustavnosti ureditve v ZZVN ne more biti odločilno.

8.Pobuda je torej očitno neutemeljena in je zato ni bilo mogoče sprejeti.

9.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi drugega odstavka 26. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 - ZUstS) v sestavi: predsednica dr. Dragica Wedam-Lukić ter sodnice in sodniki dr. Janez Čebulj, dr. Zvonko Fišer, Lojze Janko, mag. Marija Krisper Kramberger, Milojka Modrijan, dr. Ciril Ribičič, dr. Mirjam Škrk in Jože Tratnik. Sklep je sprejelo soglasno.

P r e d s e d n i c a dr. Dragica Wedam-Lukić